Domov / Predpisi / Operativni programi / 2004-2006

Enotni programski dokument za obdobje 2004-2006

Akcije dokumenta

Natisni to stran

Povezave

Programski dokumenti Slovenije za obdobje 2007-2013

Obdobje 2004-2006 je za Slovenijo prvo obdobje izvajanja kohezijske politike. Za namene izvajanja kohezijske politike je Slovenija kot celota obravnavana kot ena NUTS II regija in prejema pomoč iz Cilja 1.

Izvajanje strukturnih skladov v programskem obdobju 2004-2006 temelji na Enotnem programskem dokumentu 2004-2006. Gre za ključni programski dokument za izvajanje strukturne politike, v okviru katerega je na voljo 334,5 mio EUR sredstev, od katerih je 239 mio EUR sofinanciranih iz EU, 95,5 mio EUR pa iz domačega proračuna. Finančna podpora strukturnih skladov predstavlja najpomembnejše orodje ekonomskih politik za spodbujanje strateških razvojnih ciljev (približevanje ravni dohodka povprečju EU-15, ustvarjanje novih delovnih mest, uravnotežen regionalni razvoj). Strukturna politika se v največji meri uresničuje s pomočjo politike štirih strukturnih skladov, t.j. ESRR, ki spodbuja podjetniški sektor in konkurenčnost, ESS, kjer gre za vlaganje v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje ter Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR), kjer gre za spodbujanje prestrukturiranja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Naloge omenjenih strukturnih skladov so predstavljene v spodnji tabeli.

Tabela: Naloge strukturnih skladov EU

ESRR	povečanje produktivnosti in ustvarjanje novih delovnih mest izgradnja infrastrukture lokalne razvojne pobude ter poslovne dejavnosti malih in srednje velikih podjetij
ESS	politika zaposlovanja in boj proti nezaposlenosti razvoj socialne sfere vseživljenjsko izobraževanje in sistemi izpopolnjevanja premostitev ekonomskih in socialnih razlik enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk
EKUJS	krepitev in reorganizacija kmetijstva, vključno z organizacijo ter predelavo kmetijskih, ribiških in gozdarskih izdelkov zagotavljanje preoblikovanja kmetijske proizvodnje in razvoja gozdarstva, ter podpora razvoja dopolnilnih dejavnosti za kmetovalce zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetovalcev pomoč pri razvoju družbene izdelave na kmetijskih področjih za zaščito okolja in podeželja
FIUR	prizadevanje za uresničitev trajnega ravnovesja med ohranjanjem in izkoriščanjem vodnih virov povečevanje konkurenčnosti in razvoj stabilnega podjetništva v tem sektorju povečevanje ponudbe in vrednosti proizvodov s tega področja prispevanje k oživitvi področij, odvisnih od ribištva in marikulture

V Enotnem programskem dokumentu 2004-2006, ki predstavlja podlago za črpanje strukturnih skladov v tem obdobju, si je Slovenija zastavila naslednje cilje:

povprečna letna rast BDP po višji stopnji kot v skupini EU-15, s čimer naj bi se postopno zmanjšal zaostanek v BDP na prebivalca za povprečjem EU;
rast zaposlenosti: gospodarska rast naj bi se odražala v ustvarjanju novih delovnih mest in ohranjanju obstoječih. Skupna ocena tako kaže, da bo Slovenija ob podpori sredstev strukturnih skladov v programskem obdobju 2004-2006 ustvarila vsaj 4000 (neto) novih delovnih mest;
uravnotežen regionalni razvoj: cilji uravnoteženega regionalnega razvoja se bodo uresničevali s prostorsko (regionalno) usmerjenim pristopom, ki naj zagotovi, da bosta rast BDP in zaposlenosti povečala blaginjo tudi v manj razvitih, pretežno obrobnih regijah.

Slika: Struktura sredstev EPD po skladih (EU del)

struktura_po_skladih

Največ evropskih sredstev, t.j. 131 mio EUR ali 54 %, je na razpolago v okviru ESRR, sledi ESS s 73 mio EUR ali 31 % razpoložljivih sredstev ter sklada za področje kmetijstva, gozdarstva in ribištva, kjer je skupaj na voljo 25 mio EUR ali 11 % vseh razpoložljivih sredstev. V okviru tehnične pomoči ESRR in ESS je na razpolago 10 mio EUR ali 4 % vseh razpoložljivih sredstev (Slika 2).

Kohezijska politika EU se izvaja na podlagi Maastrichtskega sporazuma, na osnovi katerega je bil leta 1994 ustanovljen kohezijski sklad, namenjen državam, ki ne dosegajo 90 % povprečnega BDP na prebivalca v EU. Denar iz tega sklada trenutno prejemajo Španija, Portugalska in Grčija ter vse nove članice EU. Sredstva sklada so razdeljena po številu prebivalstva, BDP na prebivalca in površini države, pri čemer pa so upoštevani tudi drugi družbeno-ekonomski dejavniki, na primer pomanjkljivosti v transportni infrastrukturi. Denar je namenjen financiranju projektov na področju okolja in evropskega prometnega omrežja. Instrumenti kohezijske politike so tudi posojila Evropske investicijske banke (EIB) za financiranje razvojnih programov in drugi posebni namenski skladi (Kirbiš, 2005, str. 14).

Kohezijski sklad v programskem obdobju 2004-2006 temelji na projektnem pristopu, za razliko od strukturnih skladov, kjer je uveljavljen programski pristop. Sofinancirajo se veliki infrastrukturni projekti na področju vseevropskih omrežij (TENs) ter okolja, ki jih potrjuje Evropska komisija. Programska osnova za črpanje sredstev je Strateški referenčni okvir za kohezijski sklad za vsako izmed področij.

Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se projekti na področju okolja in prometa sofinancirali iz t.i. predpristopnega instrumenta ISPA. Z vstopom Slovenije v EU so ti projekti postali kohezijski. V predpristopnem obdobju je Evropska Komisija dodelila pomoč iz Kohezijskega sklada za 11 okoljskih in 5 prometnih projektov. Po vstopu je bilo odobrenih še 7 okoljskih in 4 prometni projekti.

Na 8. dopisni seji Nadzornega odbora EPD, ki je potekala od 25. maja do 8. junija 2009, je bilo sprejeto Programsko dopolnilo:

Opombe:

NUTS = Nomenklatura teritorialnih statističnih enot = sistem razporeditve regij, ki ga uporablja Evropska komisija. Pri strukturnih skladih so najpomembnejše regije NUTS II in NUTS III. Celotna Slovenija je obravnavana kot ena regija NUTS II, imamo pa tudi 12 statističnih regij na ravni NUTS III, vendar jim sredstva skladov v programskem obdobju 2004-2006 niso posebej namenjena.

Cilj 1 je eden od treh ciljev evropske kohezijske politike. Sredstva iz Cilja 1 so namenjena manj razvitim regijam, katerih bruto domači proizvod na prebivalca ne presega 75% povprečja EU. Cilju 1 sta namenjeni 2/3 vseh sredstev strukturnih skladov, najvišja stopnja sofinanciranja je 75%. Pomoč iz Cilja 1 se dodeljuje regijam na ravni statističnih enot NUTS II.