Piškotki, ki jih uporabljamo:
Google Analitycs
Z namenom pridobivanja statistike o obiskanosti spletne strani.Specifični
Specifični piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje naše spletne strani.Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi Organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je v tem mesecu izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za projekt poglobitve vplovnega kanala v koprskem tovornem pristanišču. Omenjeni projekt, katerega skupna vrednost znaša 15,7 milijona evrov, je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 in bo sofinanciran iz Kohezijskega sklada v višini 13,3 milijona evrov. Osrednji namen projekta, ki se bo zaključil predvidoma konec aprila 2015, je poglobitev vplovnega kanala v bazenu 1 koprskega tovornega pristanišča s sedanjih 11,4 metra na 15 metrov. Z uresničitvijo projekta bo omogočeno vplutje ladjam z večjim ugrezom, povečala se bo varnost plovbe ter izboljšali konkurenčnost in prepoznavnost pristanišča.
Koprsko tovorno pristanišče predstavlja evropska južna vrata za mednarodne trgovinske pomorske poti. S svojo lego v osrčju Evrope in s povezovanjem trgovskih središč v srednji ter vzhodni Evropi z deželami Sredozemlja pa je eno najpomembnejših logistično-distribucijskih središč. Kot osrednja stična točka med pomorskimi avtocestami jadransko – jonskega in transportnimi potmi intermodalnega V. koridorja v okviru TEN–T omrežja ima za države osrednjega dela Evropske unije pomembno vlogo. Po navedbah EIB sodi med prednostna morska pristanišča v okviru vseevropskega prometnega omrežja (TEN) in je povezano s šestim prednostnim projektom TEN, železniško osjo Lyon–Trst–Divača/Koper–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja.
Za varno plovbo je zelo pomembno, da je globina plovnih kanalov, po katerih plujejo večje sodobne tovorne in potniške ladje, ki imajo ugrez celo 17 do 18 metrov, dovolj globoka. Zaradi akumulacijskih nanosov manjših vodotokov, bibavice in seveda množičnega pomorskega prometa je treba globine plovnih kanalov nenehno nadzorovati, da se ne bi preveč zapolnili z muljem in peskom.
Obstoječa globina vplovnega kanala preprečuje neoviran pristanek večjih kontejnerskih ladij (sedaj pristajajo ladje z nosilnostjo do 7.000 TEU), zato je koprsko tovorno pristanišče slabo izkoriščeno. Poglobitev vplovnega kanala bo omogočila vplutje ladjam z večjim ugrezom ter prispevala k rasti in razvoju pristaniške dejavnosti. Preučene so bile različne rešitve poglabljanja (13 m, 14 m, 15 m), pri čemer se je izkazalo, da je rešitev, ki predvideva poglabljanje na 15 metrov globine, najbolj smiselna.
Sicer pa so sredstva 1,57 milijarde evrov vrednega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v prvi vrsti namenjena posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa, v manjši meri pa tudi za projekte s področja trajnostne rabe energije.