Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Državna sekretarka Andreja Kert na srečanju s predstavniki Zahodne kohezijske regije poudarila pomen sodelovanja

Državna sekretarka Andreja Kert na srečanju s predstavniki Zahodne kohezijske regije poudarila pomen sodelovanja

Državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert se je danes s sodelavci udeležila četrte redne seje Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o neformalnem osnutku Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 in osnutku Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Državna sekretarka je poudarila, da je področje evropske kohezijske politike ena izmed prioritet vlade in da bodo ključna vlaganja v naslednjem sedemletnem obdobju namenjena spodbujanju raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, boljši konkurenčnosti gospodarstva ter zaposlovanju. Kot je povedala po današnjem srečanju, bosta oba dokumenta v formalno presojo Evropski komisiji posredovana predvidoma začetku aprila 2014, kar je v skladu z dogovorjeno časovnico.

Kot je povedala Andreja Kert je bilo pri pripravi osnutkov dokumentov ključno vodilo izbira vlaganj, ki imajo jasno opredeljeno strategijo, konkretne cilje in učinke (novost v uredbah EU je tudi pregled uspešnosti, ki ga bo Evropska komisija izvedla v letu 2019). Torej, ki bodo prispevali k uresničevanju strategije EU 2020 in bodo v Slovenji povečali konkurenčnost, zagotovili delovna mesta in izkoristili naravne vire na način koncentriranega vlaganja. S prevzemom vodenja nove vladne službe, se je Andreja Kert zavzela za maksimalno pospešitev procesa zaključevanja in usklajevanja obeh dokumentov. Današnje srečanje je pozdravila in dejala, da je ena izmed njenih prednostnih nalog nadaljevanje aktivnega sodelovanja z predstavniki obeh kohezijskih regij, ki lahko s svojimi izkušnjami s področja lokalne samouprave, pripomoreta pri pripravi dokumentov. »Prepričana sem, da boste imeli aktivno vlogo tudi v prihodnje ter da bomo s skupnim sodelovanjem na koncu podprli dobre projekte, ki bodo dajali želene rezultate« je še povedala državna sekretarka, ki si želi se aktivnejšega sodelovanja z regijama in hitrejšega pretoka informacij. Tudi s tem namenom je bil na današnji seji sprejet dogovor o ustanovitvi delovnih skupin za lažje vsebinsko usklajevanje na operativni ravni.

Kot je povedala državna sekretarka Andreja Kert bi SVRK v letošnjem letu vse napore vložila tudi v vzpostavitev sistema izvajanja, katerega cilj bo predvsem vsebinsko spremljanje vlaganj in poenostavitev postopkov tako za upravičence kot tudi za posredniška telesa. "Na ravni države želimo med drugim vzpostaviti tudi enoten informacijski sistem za vse institucije, ki bo zagotavljal učinkovito podporo izvajanju" je se povedala.

Predstavniki Zahodne kohezijske regije so pozdravili vsebinsko razpravo, izrazili pa so bojazen, da do večinskega dela sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj lokalne skupnosti ne bodo upravičene, ker bo 80 odstotkov razpoložljivih sredstev usmerjenih v povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Na to je Andreja Kert odgovorila, da če bomo v Sloveniji zagotovili ustrezen razvoj gospodarstva, bomo projekte, ki jih želijo lokalne skupnosti uresničiti s pomočjo sredstev EU kohezijske politike in v obdobju 2014-2020 niso upravičene do sofinanciranja (npr. male čistilne naprave, kolesarske poti, gradna druge lokalne infrastrukture itd.) lahko podprli z drugimi viri financiranja. Povedala je še, da so usmeritve Evropske komisije jasne in da jim mora Slovenija slediti pri pripravi dokumentov. Dosedanji proces priprave dokumentov v Sloveniji je sicer Evropska komisija nedavno ocenila kot enega bolj transparentnih v državah članicah EU.

V okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 bo sicer Slovenija razdeljena na Zahodno in Vzhodno kohezijsko regijo, ki bosta skupaj upravičeni do dobre 3,2 milijarde evrov. Od tega bo za Vzhodno Slovenijo na voljo 1,26 milijarde evrov, za Zahodno Slovenijo 847 milijonov evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, obe skupaj pa bosta upravičeni še do milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regiji.

Več kot milijarda evrov bo namenjenih za spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, internacionalizacijo ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja; več kot 500 milijonov evrov vlaganju v zaposlovanje, krepitev in razvoj človeških virov, mobilnost in vlaganja v izobraževalni sistem in sistem usposabljanja za hitrejši prehod na trg dela; 100 milijonov evrov vzdržnemu vključevanju mladih na trg dela; 200 milijonov evrov za povečevanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine ter aktivno staranje; milijardo evrov sredstev Kohezijskega sklada pa bo Slovenija usmerila v izgradnjo okoljske in prometne infrastrukture ter na področje trajnostne rabe energije.

Partnerski sporazum je strateški dokument izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Skladen mora biti s strategijo EU 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ustrezati mora tudi zahtevam posameznega sklada EU, tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Vsebuje analizo razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti, na podlagi katere je narejena identifikacija prednostnih naložb in pričakovanih rezultatov. Opredeljena so tudi horizontalna načela, kot so partnerstvo, spodbujanje enakosti med spoloma, boj proti diskriminaciji ter dostopnosti, trajnostni razvoj.

Operativni program predstavlja izvedbeni dokument, katerega podlaga so nacionalne strategije, programi in akcijski načrti posameznih področij in v katerem so opredeljene tiste prednostne naložbe, v katere bo Slovenija vlagala sicer omejena sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 z namenom doseganja nacionalnih ciljev, ki smo jih opredelili v kontekstu doseganja ciljev EU 2020. Za obdobje 2014–2020 bo veljal enoten Operativni program za črpanje vseh treh skladov evropske kohezijske politike - Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada.