Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Državna sekretarka Andreja Kert: sredstva kohezijske politike za prihodnje sedemletno obdobje so žal omejena, zato bo morala Slovenija izkoristiti tudi druge vire financiranja

Državna sekretarka Andreja Kert: sredstva kohezijske politike za prihodnje sedemletno obdobje so žal omejena, zato bo morala Slovenija izkoristiti tudi druge vire financiranja

Ljubljana, 27. marec 2014 – Državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert se je danes s sodelavci udeležila četrte redne seje Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o neformalnem osnutku Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 in osnutku Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Vlada bo osnutek Partnerskega sporazuma obravnavala predvidoma prihodnji teden, Operativni program pa dva tedna za tem. Partnerski sporazum bo v formalni postopek na Evropsko komisijo tako posredovan v začetku aprila 2014, po potrditvi na vladi pa tudi Operativni program.

V okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 bo Slovenija razdeljena na Zahodno in Vzhodno kohezijsko regijo, ki bosta skupaj upravičeni do dobre 3,2 milijarde evrov. Od tega bo za Vzhodno Slovenijo na voljo 1,26 milijarde evrov, za Zahodno Slovenijo 847 milijonov evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, obe skupaj pa bosta upravičeni še do milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regiji.

S prevzemom vodenja nove vladne službe se je Andreja Kert zavzela za maksimalno pospešitev procesa zaključevanja in usklajevanja obeh dokumentov, ki bosta podlaga za črpanje sredstev. Današnje srečanje je pozdravila in dejala, da je ena izmed njenih prednostnih nalog nadaljevanje aktivnega sodelovanja s predstavniki obeh kohezijskih regij. Ob tem je poudarila, da bodo ključna vlaganja v naslednjem sedemletnem obdobju namenjena spodbujanju raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, boljši konkurenčnosti gospodarstva ter zaposlovanju.

Pri pripravi osnutkov dokumentov je bilo ključno vodilo izbira vlaganj, ki imajo jasno opredeljeno strategijo, konkretne cilje in učinke. Kot je dejala Andreja Kert, priprava na črpanje kohezijskih sredstev za obdobje 2014-2020 zahteva povsem drugačen pristop od dosedanjega. V ospredje priprave dokumentov so namreč postavljeni specifični cilji in pričakovani rezultati, ki jih želi Slovenija doseči ter jih bo treba v času izvajanja preverjati s pomočjo vnaprej določenih jasnih, realističnih, merljivih in ovrednotenih kazalnikov. Novost v uredbah je tudi pregled uspešnosti izvajanja, ki ga bo Evropska komisija izvedla v letu 2019.

Glede zahteve Vzhodne kohezijske regije po dveh operativnih programih in skrbi, da bi se sredstva lahko pretakala med regijama, je državna sekretarka zagotovila, da to v skladu z določili EU in metodologijo za izračun dodeljenih sredstev, ne bo mogoče. Kot je povedala, bi dva operativna programa (posebej za Vzhodno in posebej za Zahodno kohezijsko regijo) pomenila težavo povezovanja sredstev, zato je vlada sprejela odločitev, da Slovenija pripravi en operativni program. Sicer pa bo posebna pozornost pri pripravi dopolnjenega osnutka v naslednjih tednih namenjena prikazu razlik med obema kohezijskima regijama in opredelitvi njune različne obravnave oz. različnega pristopa na podlagi analitičnih podlag, ki kažejo kje oz. katere so razlike med regijama.

Predstavniki Vzhodne kohezijske regije so med drugim pozvali predstavnike vlade, da organizirajo dodana srečanja, kjer bi se nadalje pogovorili o odprtih vprašanjih. Kot je povedala državna sekretarka Andreja Kert bo po posredovanju obeh osnutkov dokumentov v formalni postopek na Evropsko komisijo, SVRK organizirala dodatne javne razprave.

Poudarila je še, da se je treba zavedati, da so sredstva evropske kohezijske politike 2014-2020 žal omejena, zato bo morala Slovenija izkoristiti tudi druge vire financiranja. Le s pametno politiko kombiniranja sredstev bomo lahko podprli tudi projekte, ki v okviru prihodnje evropske kohezijske politike ne bodo upravičeni do sofinanciranja, še meni Andreja Kert.