Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Kohezijska politika mora ostati v vseh regijah«

Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Kohezijska politika mora ostati v vseh regijah«

Ljubljana, 7. maj 2012 – Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Monika Kirbiš Rojs se je danes udeležila strokovnega posveta o prednostnih nalogah Slovenije v kohezijski politiki 2014-2020. Posvet je organizirala evropska poslanka in članica Odbora za regionalni razvoj mag. Mojca Kleva, ki je z državno sekretarko mag. Kirbiš Rojs, gospo. Constanze Angelo Krehl, evropsko poslanko in glavno pogajalko Evropskega parlamenta o novem zakonodajnem kohezijskem okviru in dr. Ivanom Žagarjem, županom občine Slovenska Bistrica, predstavnikom Slovenije v Odboru regij in podpredsednikom Skupnosti občin Slovenije, razpravljala o eni najpomembnejših razvojnih politik Evropske unije – evropski kohezijski politiki.

Udeleženci razprave so se pogovarjali o paketu zakonodajnih predlogov Evropske komisije, ki bodo začrtali obseg kohezijskih sredstev Evropske unije in pogoje njihovega koriščenja v prihodnjem sedemletnem obdobju. Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je predstavila stališča in pričakovanja Slovenije in dejala, da naša država pozdravlja predlog Evropske komisije. Kohezijsko politiko namreč postavlja v ospredje doseganja ciljev strategije Evropa 2020, osredotočenje k istim ciljem na ravni celotne EU in usmerjenost k rezultatom pa bo po besedah državne sekretarke še okrepilo učinke te politike. Po mnenju Slovenije je izjemno pomembno priznanje posebnega statusa regijam, ki so sedaj polno upravičene do sredstev strukturnih skladov in bodo v prihodnje presegale mejo upravičenosti. Dejala je, da Slovenija podpira predlagano znižanje zgornje meje dodeljenih kohezijskih sredstev, da pa je zadržana do morebitnega prenosa sredstev v t.i. Instrument za povezovanje Evrope, saj bi države članice v primeru njegove uveljavitve izgubile del suverenosti nad upravljanjem sredstev.

»Kohezijska politika mora ostati v vseh regijah, saj je le tako omogočeno spodbujanje konkurenčnosti s sprostitvijo razvojnih potencialov v vseh in vsaki izmed evropskih regij« je poudarila mag. Monika Kirbiš Rojs. Ob tem je še dejala, da bo Slovenija naredila vse, da bomo v začetku leta 2014 pripravljeni na črpanje sredstev. Glede na trenutne razmere v gospodarstvu in stanje črpanja, bomo v letošnjem letu vso pozornost usmerili v aktivnosti za izboljšanje črpanja, poenostavitve administrativnih postopkov in temeljitejše vsebinsko načrtovanje izvajanja kohezijske politike, tudi za obdobje po letu 2013.

Predlagani paket Evropske komisije sicer že uvaja nekatere pomembne poenostavitve, vendar je na tem področju potreben dodaten napor v smeri zmanjševanja administrativnih bremen - predvsem na način, da bi poenostavitve čutili upravičenci. Prav zato je Slovenija pripravila predlog 99-tih poenostavitev, ki se nanašajo na vse stopnje v procesu izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Predlagala je črtanje tistih predlogov, ki s svojimi dodatnimi zahtevami niso nujno potrebni za kakovostno in pravilno izvajanje evropske kohezijske politike, kot na primer nasprotovanje dodatnim nadzornim institucijam na nacionalni ravni, predlogi, ki zmanjšujejo rigidnost v obdobju izvajanja programov, nasprotovanje zaostrenim pogojem na področju finančnega upravljanja, krajšanje postopkov in nasprotovanje dodatnim zahtevam po poročanju in vrednotenju ali predlogi za krajše in jasnejše programske dokumente.
Mag. Monika Kirbiš Rojs je še poudarila, da si Slovenija želi tudi večje prožnosti na področju operativnih programov, predvsem v povezavi z njihovimi morebitnimi spremembami, saj se danes srečujemo z dolgotrajnimi postopki usklajevanja in potrjevanja sprememb operativnih programov na ravni Evropske komisije.

Sicer pa bi bilo po aktualnem predlogu Evropske komisije kohezijski politiki v prihodnje namenjenih 336 milijard evrov, kar predstavlja nekoliko zmanjšan obseg glede na sedanjo finančno obdobje (iz 355 milijard, torej za 5,3 odstotke), a se hkrati ohranja njen pomemben delež v proračunu EU. Skladno z novim predlogom naj bi imela kohezijska politika dva prednostna cilja, in sicer »Naložbe za rast in delovna mesta« in »Evropsko teritorialno sodelovanje«. Prvi cilj naj bi se izvajal v vseh regijah in državah EU z namenom odpravljanja razvojnih ovir. Pri tem naj bi bile regije razvrščene v skupine glede na njihovo razvitost (bolj oz. manj razvite in tranzicijske regije), skladno s tem pa naj bi se določala tudi intenzivnost pomoči in nabor vsebinskih prednosti. Drugemu cilju - Evropskemu teritorialnemu sodelovanju - naj bi bilo namenjenih 3,5 odstotka sredstev. . Ta spodbuja čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje, ki je za Slovenijo, kot ozemeljsko majhno prehodno državo, tudi izjemno strateško pomemben.

Državna sekretarka je še dejala, da si v Sloveniji želimo, da bi bil zakonodajni paket na ravni Unije sprejet čim prej (v programskem obdobju 2007-2013 so se programski dokumenti potrjevali šele v prvem obdobju implementacije), saj so od tega odvisni tudi nadaljnji nacionalni postopki (priprava partnerskih sporazumov, operativnih programov). Obenem si prizadevamo, da bi že v juniju 2012 z operativnim delom pričele tudi delovne skupine, ki se bodo ukvarjale s posameznimi vsebinskimi deli kohezijske politike in bomo že takrat lahko izvedli prve regijske posvete. Pri tem si želimo aktivno sodelovanje vseh relevantnih akterjev, ki bodo pomembna pomoč pri oblikovanju nabora prednostnih projektov. Sredstva evropske kohezijske politike bodo praktično edina razvojna sredstva, ki jih bo imela naša država na voljo do leta 2020.