Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Evropska sredstva tudi za razvoj železniške infrastrukture

Evropska sredstva tudi za razvoj železniške infrastrukture

Dogodek Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007 – 2013 (OP ROPI)

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor 16. septembra 2013 organiziralo dogodek o evropski kohezijski politiki v Sloveniji, s katerim je predstavilo projekte s področja železniške infrastrukture, sofinancirane v okviru 1,6 milijarde evrov vrednega Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007 – 2013 (OP ROPI). Obiskovalci so se lahko zapeljali z vlakom med Ljutomerom in Ormožem in si ogledali dela na projektu Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacija nivojskih prehodov in izgradnja podhodov na železniških postajah. Posodobljena železniška proga bo po letu 2015 eden od najmodernejših in najvarnejših odsekov železniške proge v Sloveniji, ki bo krajem ob železnici dala nov zagon in razvojni potencial.

S pomočjo evropskih sredstev je bilo v Sloveniji doslej sofinanciranih že več kot 5000 projektov. V okviru OP ROPI so bile od njegove potrditve leta 2007 do danes izdane odločbe o dodelitvi sredstev za 88 projektov, in sicer za 50 projektov s področja okolja in 38 projektov s področja prometa, katerih skupna vrednost znaša dobrih 2,99 milijarde evrov. Projekti, ki so sofinancirani iz Kohezijskega sklada oz. Evropskega sklada za regionalni razvoj, vključujejo tudi centre za ravnanje z odpadki, vodovodna in kanalizacijska omrežja, čistilne naprave, projekte s področja trajnostne rabe energije, na prometnem področju pa poleg železniške infrastrukture tudi avtoceste, obvoznice in regionalne ceste, kolesarske steze, posodobitev letališke infrastrukture na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru in poglobitev vplovnega kanala v Luki Koper.

Projekt Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacija nivojskih prehodov in izgradnja podhodov na železniških postajah obsega: elektrifikacijo 109 km obstoječe železniške proge Pragersko–Hodoš-državna meja, vključno s tiri in izgradnjo voznih vodov ter izgradnjo petih novih elektronapajalnih postaj; povečanje hitrosti in zmogljivosti proge; zagotovitev osne obremenitve na kategorijo D4, kar bo doseženo z: nadgradnjo proge Pragersko – Murska Sobota – 1. etapa, ki zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 23,693 km in obnovo postajališč Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja in Mekotnjak, v okviru projekta pa bo ukinjenih sedem nivojskih prehodov; nadgradnjo proge Pragersko – Murska Sobota – 2. etapa: ki zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 34,945 km in obnovo postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej; rekonstrukcijo proge pred Ormožem (približno 3 km), v Pavlovcih (približno 2 km) in v Ivanjkovcih (približno 1 km) ter rekonstrukcijo postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš; rekonstrukcijo 6 večjih jeklenih mostov, od katerih bodo 4 obnovljeni, 2 pa zamenjana z novima objektoma ter postavitev protihrupnih ograj v dolžini 13,522 m in izvedbo pasivne protihrupne zaščite na 166 stavbah. V sklopu projekta modernizacija nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš bo zgrajenih 19 izvennivojskih križanj, 27 nivojskih prehodov bo zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje in zapornicami ter 32 nivojskih prehodov ukinjenih. Vsa dela bodo predvidoma zaključena do konec leta 2015.

Elektrifikacija odseka železniške proge Pragersko–Hodoš, edinega odseka petega evropskega prometnega koridorja, ki še ni elektrificiran, je največji projekt, ki se trenutno v Sloveniji sofinancira z evropskimi sredstvi. Njegova skupna vrednost je ocenjena na 465,5 milijona evrov, od tega bo 231,1 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad. Proga je zaradi svoje pomembnosti opredeljena tudi v Smernicah Evropske skupnosti za razvoj čez-evropskega prometnega omrežja ter med trideset prednostnih evropskih projektov. Z zaključkom projekta bo izboljšana kapaciteta in povečana varnost železniškega prometa, prispeval pa bo tudi k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje in posledično k preusmeritvi prometa s preobremenjenega cestnega omrežja na železniško.

Več fotografij na naši Facebook strani.