Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Evropska sredstva za novi potniški terminal na brniškem letališču

Evropska sredstva za novi potniški terminal na brniškem letališču

Evropska komisija je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sporočila, da je izdala odločbo za t.i. veliki projekt izgradnje potniškega terminala na letališču Jožeta Pučnika. Omenjeni projekt, katerega skupna vrednost znaša 89,6 milijona evrov, je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI) in bo v višini dobrih 15 milijonov evrov sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Gradnja novega potniškega terminala bo potekala poleg že obstoječega terminala (s katerim bo povezan s pešpotmi) in bosta skupaj zagotavljala 36.086 kvadratnih metrov površine za namene zračnega prometa. V okviru projekta je poleg gradnje novega, štirinivojskega terminala, ki se bo razprostiral na 31.200 kvadratnih metrov, predvidena tudi preureditev in prenova dela obstoječega terminala ter s tem tudi zagotovitev boljše dostopnosti, s čimer se bo bistveno povečala kakovost storitev kot tudi učinkovitost poslovanja. Nov terminal, ki bo predvidoma zgrajen do maja 2014, bo zagotavljal tudi popolno ločitev med schengenskimi in neschengenskim prometom kot tudi med odhodnimi in dohodnimi potniki. Z uresničitvijo projekta bo na vseh točkah zagotovljena višja kakovost obravnavanja potnikov, in sicer kot C-standardna storitev po klasifikaciji Mednarodnega združenja za letalski promet (IATA).

Bistveno se bo povečala tudi zmogljivost potniških storitev letališča, saj bo namesto dosedanjih 700 potnikov na uro (350 prihodnih in 350 odhodnih potnikov) po zaključku projekta letališče lahko sprejelo tudi do 1.800 potnikov na uro. Projekt tako predvideva tudi povečanje števila izhodov na terminalih, in sicer z dosedanjih 9 na 18 (9 izhodov v obstoječem in 9 v okviru novega terminala).

Obstoječi potniški terminal je bil zgrajen leta 1973, in sicer ob predpostavki, da bo v bližnji prihodnosti lahko sprejel 500.000 potnikov letno. Leta 1973 je letališče beležilo približno 270.000 potnikov na leto. Zaradi povečanega prometa se je omenjeni terminal kasneje nekajkrat širil, eden večjih tovrstnih posegov je bil izveden leta 2007, ko je bilo potrebno terminal posodobiti v skladu s schengenskim sporazumom. Vendar pa je to bila zgolj začasna rešitev, ki ni rešila problemov oz. t.i. ozkih grl, zlasti pri sprejemu potnikov in njihove prtljage kot tudi pri izvajanju varnostnih pregledov oz. nadzora na letališču. V letu 2010 je letališče tako poskrbelo že za 1,4 milijona potnikov na leto.

V okviru projekta je trenutno v teku mednarodno javno naročilo za izbiro ponudnika za gradbena in obrtniška dela, električne in strojne inštalacije, ki je sicer v primerjavi s sedmimi do desetimi, ki bodo še sledili, najbolj obsežno. Izbrani izvajalec bo imel po podpisu pogodbe 20 mesecev časa za izvedbo oz. do skrajnega roka, tj. 15. januar 2015. Pred kratkim je bilo objavljeno tudi javno naročilo za projektna dela celovite obnove obstoječega potniškega terminala letališča.

V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je to že deveti potrjeni veliki projekt iz Slovenije. Pred njim je Evropska komisija izdala odločbe za pet projektov s področja prometa (štirje avtocestni odseki in modernizacija železniške proge Divača-Koper) ter za tri projekte s področja okolja (nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Osrednjeslovenski regiji, nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje vodnega okolja v Sloveniji ter za celovito oskrbo s pitno vodo v Šaleški dolini).

V programskem obdobju 2007-2013 Evropska komisija potrjuje le t.i. velike projekte. To so tisti projekti, ki so sofinancirani iz Kohezijskega sklada ali Evropskega sklada za regionalni razvoj, katerih skupna vrednost presega 50 milijonov evrov. Projekte pod omenjeno vrednostjo potrjujejo države članice.

Sredstva 1,57 milijarde evrov vrednega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture so v prvi vrsti namenjena posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa, v manjši meri pa tudi za projekte s področja trajnostne rabe energije.