Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Gospodarstvo, znanost in vlada z roko v roki pri Strategiji pametne specializacije

Gospodarstvo, znanost in vlada z roko v roki pri Strategiji pametne specializacije

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) danes in jutri v Kinu Šiška v Ljubljani, organizira Investicijsko konferenco na temo priprave Strategije pametne specializacije. Več kot 400 nosilcev slovenskega razvoja razpravlja o ključnih razvojnih prioritetah Slovenije s področja vlaganj v raziskave in razvoj v okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 ter o tem, kje ima naša država kritično maso znanja in sposobnost to znanje spraviti na trg. Udeležence so v uvodnem delu nagovorili predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar in vsi trije resorni ministri, pristojni za področje RRI in evropsko kohezijsko politiko: ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek in ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič in predstavniki GZS, OZS, rektorske konference, Koordinacije raziskovalnih inštitutov ter OECD.

Na odprti poziv deležnikom za opredelitev perspektivnih tehnoloških področij in produktnih smeri Strategije pametne specializacije v procesu podjetniškega odkrivanja, ki ga je SVRK objavila 24. aprila 2015, se je odzvalo 170 skupin deležnikov, preko 400 podjetij pa se je povezalo med seboj oz. z znanostjo. Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je ob tem izrazil veliko zadovoljstvo in dejal, da je priprava Strategije pametne specializacije prioriteta vlade. Spomnil je, da v Sloveniji manjka skupna vizija. Namen današnje konference je zato doseči skupno smer, "ki bo dala naši družbi tisto samozavest, tisti smisel, ki ga tako močno potrebujemo in ki nam je tako zelo umanjkal v času krize", je povedal premier.

Skupni imenovalec vseh prednostnih področij so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje. »To je naša vizija, in to v smeri kot se Slovenija že promovira v svetu, to pa je kot zelena, aktivna, zdrava, čemur mi dodajamo še kot digitalna regija« je dejala ministrica Alenka Smerkolj. Kot je povedala, se v tem okviru kažejo naslednje tri prioritete:

• v okviru prednostnega področja Zdravo delovno in bivalno okolje pametna mesta in skupnosti ter pametne zgradbe in dom. Kot pomembno področje se kaže tudi krepitev lesne verige.

• Na področju Naravnih in tradicionalnih virov za prihodnost se kaže velik neizkoriščen potencial na področju prehoda v krožno gospodarstvo, od uporabe sekundarnih surovin, preko razvoja novih materialov, čiščenja ter tehnologij za upravljanje z energijo. Drugi sklop vsebin v okviru tega področja pa se nanaša na komplementarni vsebini vezani na turizem ter trajnostno hrano.

• Gospodarsko najintenzivnejša pa je prioriteta (S)Industrija 4.0, kjer ima Slovenija perspektive na področjih pametnih tovarn, medicine, mobilnosti ter novih materialov, ki se tržijo kot končni produkti.

Po ministričinih besedah pa se je treba znotraj teh področij še dodatno osredotočiti. »Zato smo tudi vnaprej objavili naš pogled, katera so fokusna področja, ki se nam kažejo kot najbolj perspektivna«, še meni Alenka Smerkolj.

Kot ključni element pri opredelitvi prednostnih področij pa je ministrica Smrkoljeva izpostavila sodelovanje in strateško povezovanje ter dejala, da ga je vladi uspelo spodbuditi. Povedala je, da zato, ker je nekatere razvojne funkcije, ki jih potrebuje vsako podjetje, ceneje zagotavljati skupaj. Njihov skupni imenovalec je razvoj skupnih RRI iniciativ; internacionalizacija v smislu krepitve mednarodnega sodelovanja, intenzivnejšega vključevanja v mednarodne verige in mreže in skupnega spremljanja globalnih trendov ter zastopanje skupnih interesov do države. »Strateška partnerstva so osredotočena na prednostna področja, kar pomeni, da jih pričakujemo v rangu velikosti okoli 10, odvisno od vsebinske razprave, ki bo sledila danes in jutri« je dejala ministrica Alenka Smerkolj. Dotaknila se je tudi vprašanja horizontalnih tem, povezanih z inovativnostjo in napovedala ustanovitev Nacionalne inovacijske platforme, ki bo združila vse glavne akterje na tem področju. »Tu vidimo tudi vlogo iniciativ kot sta Slovensko inovacijsko stičišče in Inovativne odprte tehnologije, ki bi se združili v omenjeno inovacijsko platformo. Slovenija mora namreč polno izkoristiti vse svoje potenciale, to pa pomeni, da moramo usklajeno delovati ne le v okviru posameznih regij, ampak da moramo usklajeno delovati vsi skupaj, še posebej pa to velja za znanstveno-raziskovalno-izobraževalno sfero« še meni ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Predsednik vlade dr. Cerar je ob tem še pojasnil je, da zastavljenih prioritet ne bodo podprli le skozi ukrepe raziskovalno-inovacijske politike, ampak jih bodo obravnavali medsektorsko. V njihovo uresničevanje bodo usmerili gospodarsko diplomacijo, vzpostavitev vizumskega režima, povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva, urejanje okoljskih in prostorskih dovoljenj, aktivno politiko zaposlovanja in javna naročila, je naštel premier.

Strategija pametne specializacije bo predvidoma v mesecu juliju 2015 v odziv poslana Evropski komisiji. Po tem bo po dokument obravnavala tudi Vladi RS.

Dokumeti:

- Predstavitev Strategije pametne specializacije Slovenije (Peter Wostner)

- Prednostna področja SPS s fokusnimi področji in tehnologijami - delovno gradivo kot podlaga za razpravo z deležniki

- Seznam govornikov, njihove predstavitve in povzetki njihovih pobud

so objavljeni na naslednji povezavi. V novici pa so na voljo še govori osrednjih govorcev in druge zanimive povezave.