Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Ob 8.marcu - mednarodnem dnevu žensk - Kaj je Evropski socialni sklad storil za ženske?

Ob 8.marcu - mednarodnem dnevu žensk - Kaj je Evropski socialni sklad storil za ženske?

Skozi zgodovino se je vloga žensk v družbi bistveno spreminjala. Če je bila v preteklosti domena žensk predvsem udejstvovanje v zasebni sferi, pa danes v Sloveniji ženske predstavljajo skoraj polovico delovne sile, vendar pa se še vedno srečujejo z omejitvami na trgu dela, saj ženske težje dobijo zaposlitev kot moški.

Ob mednarodnem dnevu žensk je potrebno spomniti, da je skupni cilj Operativnega programa razvoja človeških virov doseganje večje zaposlenosti in socialne vključenosti. To je mogoče doseči v povečanem vlaganju v človeški kapital, pri tem pa je potrebno posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam prebivalstva, ki se srečujejo z večjo stopnjo tveganja socialne izključenosti in neenakih možnosti – kamor se uvrščajo tudi ženske.

V okviru OP RČV (Operativnega programa razvoja človeških virov ) je bilo na področju ESS v programe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje od začetka obdobja 2007 do konca januarja 2012 vključenih v programe Aktivne politike zaposlovanja 37.459 žensk . Ocenjena vrednost vseh finančnih sredstev namenjenih za ukrepe zaposlovanja žensk pa je 83.226.600,00 evrov. V program Institucionalnega usposabljanja je bilo vključenih 8.743 žensk. V celotnem obdobju je bilo za ta program za ženske namenjenih 4.808.650,00 evrov. V program Priprava za potrjevanje NPK je bilo vključenih 1.169 žensk. Programu je bilo namenjenih 1.052.100,00 evrov.

V zelo uspešen program Usposabljanje na delovnem mestu je bilo vključenih do sedaj 9.981 žensk. Programu je bilo v celotnem obdobju namenjenih 15.969.600,00 evrov. V program Formalno izobraževanje je bilo vključenih 1.845 žensk, programu pa je bilo namenjenih 1.568.250,00 evrov.

V program Znanje uresničuje sanje je vključenih 3.193 žensk, program pa je prejel 1.915.800,00 evrov. Izpostaviti velja izredno uspešen program Subvencije za samozaposlitev, v katerega je bilo do sedaj vključenih 5.365 žensk. Programu je bilo namenjenih 24.142.500,00 evrov.

V program spodbujanja zaposlovanja starejših brezposelnih, je bilo vključenih 352 žensk, v program spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih je bilo vključenih 120 žensk, v program spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas je bilo vključenih 948 žensk, v program spodbujanja zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih pa je bilo vključenih 644 žensk. Programom spodbujanja zaposlovanja je bilo tako namenjenih 13.143.300,00 evrov.

V program Zaposli me je vključenih 4.764 žensk. Programu je namenjenih 19.056.000,00 evrov. V program Priložnost zame je vključenih 42 žensk, programu je namenjenih 315.000,00evrov.

Nataša Pregl iz Lahovč je prevajalka in lastnica podjetja Male misli d.o.o. Pred tremi leti je pridobila sredstva Evropskega socialnega sklada v okviru programa Subvencije za samozaposlitev. Namen omenjenega programa je ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti s spodbujanjem podjetništva v obliki subvencij za samozaposlitev ter neprekinjena ohranitev samozaposlitve za obdobje najmanj dveh let. Ciljna skupina programa so brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Subvencija za samozaposlitev v višini 4.500 evrov se izplača v enkratnem znesku po realizaciji samozaposlitve in v roku, ki je določen v pogodbi o dodelitvi subvencije za samozaposlitev.

Natašina zgodba o odločitvi za samozaposlitev pa je naslednja:

Toplo, sončno jutro. Hčerki v miru odpeljem v vrtec, si naredim zdrav zajtrk in se odpravim na tek. To je le eden od scenarijev mojega podjetniškega vsakdana. Drugi je ta, da ob kupu praznih skodelic bedim dolgo v noč, včasih do jutra. Včasih ves vikend. Med dopustom in takrat, ko zbolim. Rdeča nit je neodvisnost. Možnost, da se o vsem odločam sama. Možnost, da si sama razporejam svoj čas. Te svobode ne dam.
Ko pa sem leta 2009 ostala brez službe, sem bila seveda izgubljena. Kako naprej? Pogumno, kako pa drugače! Prek Zavoda za zaposlovanje RS sem zaprosila za nepovratno subvencijo za samozaposlitev v višini 4 500 evrov, ki se črpa iz Evropskega socialnega sklada. S temi zagonskimi sredstvi, hkrati pa z veliko volje in odločnosti, sem postala samostojna prevajalka. Držim se dveh pravil – nikoli ne stokam o slabem stanju v državi in nikoli ne čakam, da mi bo kaj padlo na mizo. Dela je dovolj, le poiskati ga je treba. In se truditi, da si resnično dober v tem, kar počneš. Prizadevam si, da sem hitra, zanesljiva in prijazna, hkrati pa stojim za svojo vrednostjo in svojo ceno.
Po dveh letih sem s.p. spremenila v d.o.o., vmes rodila, med porodniškim "dopustom" cele noči preživela za računalnikom, danes pa mi z natančno organizacijo vsakega dneva uspeva, da ob vseh obveznostih vedno najdem čas zase in za družino. Delam odgovorno in veliko in nikoli nisem na bolniški, hkrati pa imam neskončno svobodo in možnost, da izkoristim svoje potenciale. Kot ženska, kot mama in kot nekdo, ki želi uresničiti svoje sanje.

Nataša Pregl, prevajalka in lastnica podjetja Male misli d.o.o.

Do lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zagotovo pripomore projekt pridobitve osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje«. Pridobitev certifikata ima funkcijo ocenjevanja ter svetovanja delodajalcem, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje s človeškimi viri v kontekstu usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Prijaviteljem se s pridobljenim certifikatom omogoča tudi zmanjševanje diskriminacije pri zaposlovanju zaradi spola ali družinskega statusa.

V postopek za pridobitev osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje se, na podlagi vsakoletnega javnega poziva, ki ga pripravi Ekvilib Inštitut, lahko prijavijo pravne osebe v zasebni ali javni lasti (v nadaljevanju: prijavitelji), ki imajo najmanj 10 zaposlenih. Druge omejitve glede števila zaposlenih ni, le da se postopek prilagaja, če je zaposlenih več kot 3000. Pogoji za vstop v postopek certificiranja so še, da prijavitelj v celoti spoštuje trenutno veljavno delovno pravno zakonodajo, da ni v stečajnem postopku in da ima prijavitelj sedež v Republiki Sloveniji.

Predvsem pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in ustvarjanje pozitivne delovne klime, možnosti usklajevanja poklicnih obveznosti in zasebnega življenja zaposlenih, pozitivno vpliva na zmanjševanje diskriminacije pri zaposlovanju in krepitvi koncepta enakih možnosti. Poleg tega certifikat predstavlja tudi instrument družbene odgovornosti podjetij.