Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Kdo bo imel v Sloveniji službo v letu 2030 – s perspektive pripravljavcev Strategije pametne specializacije (članek v časniku Finance)

Kdo bo imel v Sloveniji službo v letu 2030 – s perspektive pripravljavcev Strategije pametne specializacije (članek v časniku Finance)

Osvetlitev zapisanega v članku, ki je bil v časniku Finance objavljen 16. 10. 2014

Zapis je pripravljen v duhu zaključka članka, ki navaja, da gre za uvodno razpravo, kateri izdelki in storitve nam bodo dajali kruh ter da lahko vsaka odprta razprava prispeva k izostritvi Strategije pametne specializacije (SPS). Na »fasadi« namreč lahko še delamo, v notranjosti pa si »stare robe« ne smemo privoščiti.

Kaj je torej po našem mnenju bistvo SPS? Ključno je, da preidemo od razvoja različnih tehnologij s katerimi ne vemo kaj bi, k razvoju celovitih rešitev, produktov in storitev, na nišnih področjih, kar nas bo potisnilo višje v hierarhiji verig vrednosti. To in ne »prijetna vznemirjenost«, je cilj SPS (SPS, delovna različica z dne, 29. 8. 2014, str. 7).

Na katerih področjih (in ne industrijah) naj bi to lahko uresničili? Na petih prioritetnih področjih uporabe, ki so bila opredeljena na osnovi empiričnih študij (analiza primerjalnih prednosti na ravni industrij, podjetij in produktnih skupin v izvozu) in na osnovi aktivnega dialoga z deležniki, še posebej z gospodarstvom. Zakaj ne prioritetne industrije? Zato, ker danes že pri razvoju relativno enostavnih produktov in storitev sodelujejo podjetja iz vrste industrij.

Toda ta področja so še precej široko opredeljena in so skoraj tako široka kot tista od Združenega kraljestva? Da, prioritete so še precej široke, a država se ne sme (več) postaviti v pozicijo, da vnaprej izbira zmagovalce. Cilj države je, da spodbudi razvojno sodelovanje v okviru prednostnih področij. Zato je bistven naslednji korak, ki pomeni vzpostavitev strateških razvojnih partnerstev, kjer pa ne bodo dovolj le »lepe besede«, temveč bo treba besede podkrepiti tudi s pripravljenostjo investirati. Drugo bistvo SPS je namreč v spodbuditvi sovlaganj med gospodarstvom in državo po logiki javno zasebnega partnerstva, tako kot to počnejo v drugih uspešnih državah in regijah.

Slovenija se bo torej osredotočila na področja, kjer bo obstajal podjetniški interes, kjer se bodo akterji povezali in tam bo svoj del primaknila tudi država: za raziskave in razvoj, za razvoj kadrov, za spodbuditev povezovanja in vključevanja manjših podjetij v verige vrednosti, za internacionalizacijo, za podporo gospodarske diplomacije in podobno.

SPS ni podkrepljen s financami!? Drži in to pomanjkljivost je treba odpraviti, bi pa bilo odločanje o finančnem okviru za raziskave, razvoj in inovacije v času predvolilne kampanje jalovo in nekredibilno početje. Do decembra letos bo zato sprejet finančni okvir, na osnovi katerega bodo tudi konkretizirani pričakovani učinki.

Start-upi, design, prenos znanja in tehnologij in drugi horizontalni ukrepi so po našem mnenju izjemno pomemben sestavni del inovacijskega sistema. Na področju start-upov se dela velike premike, še posebej med mladimi, ne le z vidika ustanavljanja podjetij, ampak tudi z vidika spodbujanja podjetniškega duha, odnosa do tveganj, aktivacije in sodelovanja. Na področju prenosa znanja in tehnologij moramo narediti kvalitativen preskok, saj podatki kažejo, da je obseg prihodkov javnih raziskovalnih organizacij iz realizacije sklenjenih licenčnih pogodb in iz prodaje patentov oz. know-howa na 14% povprečja EU (merjeno na 1000 zaposlenih). In tukaj samo ureditev podpornega okolja ne bo zadostovala. Če se vpraša raziskovalce, kaj imajo od tega, če delajo s podjetij in se trudijo tržiti svoje znanje, bodo odgovorili, da praktično nič. SPS zato navaja, da je treba uvesti tudi strukturne reforme in kot primer je naveden sistem nagrajevanja.
Kaj je pri vsem tem bistveno? Da opredelitev prioritet ne sme iti na račun dobro delujočega inovacijskega sistema, ki mora v velikem delu še naprej delovati horizontalno. Prva naloga države je, ne glede na SPS, da vzpostavi ustrezno okolje, kjer bo vsaka perspektivna iniciativa tudi ustrezno podprta. Z SPS to ne samo potrjujemo, ampak poskušamo nadgraditi.

Glede konkretnosti Japonske (ki med drugim govori o generacijsko odgovorni družbi, povezavi življenjskih ciklov ter zadružništvu po japonsko) nekaj številk in primerov:

1.) Na področju pametnih tovarn se že pripravlja tehnološki most z Baden Wuttembergom, na osnovi konkretnega interesa gospodarstva. Na področju strojev, mehanskih naprav in elektrotehniške opreme lahko Slovenija po ocenah namreč ustvari dodatnih 5 milijard evrov izvoza (SPS, str. 27).
2.) Na področju pametnih zgradb in doma naj bi globalni trg do leta 2018 znašal okrog 71 milijard USD, kar v srednjeročnem obdobju od leta 2013 predstavlja 200-odstotno rast (SPS, str. 29). Kar je pri tem ključno je, da slovenski proizvajalci hiš glede na najuspešnejše države EU dosegajo konkurenčne cene in izvoz v višini približno 150 milijonov evrov letno (ibid., 29). Na tem področju se prepleta vrsta panog in skupin podjetij, kjer Slovenija gotovo ima potencial – od gradbeništva in notranje opreme ter materialov pa do proizvodov v lesni, tekstilni in kovinski industriji, proizvodnji premazov, izolacijskih materialov, elektrotehnične zaščitne, instalacijske in druge upravljavske opreme in podobno. Ravno v zadnjih dneh je bil tudi objavljen članek o prodoru enega slovenskih podjetij na francoski trg, katerega način, sodelovanje s svetovno znanim arhitektom, tudi podkrepljuje nujnost večjega poudarka na designu, ki ga dodatno izpostavlja SPS in je bil dosedaj brez dvoma podcenjen. Takšno je bilo vsaj mnenje predstavnikov gospodarstva skozi javno razpravo.
3.) Na področju pametnih mest in skupnosti ima Slovenija že vzpostavljen tehnološki most z Japonsko, je pa glede na svoje kompetence na tem področju bistveno premalo prisotna v okviru drugih mrež, predvsem pa industrija na tem področju potrebuje demonstracijske projekte, s katerimi bo lahko rešitve uspešno tržila na globalnih trgih.
4.) Na področju zdravja ne gre le za farmacijo, ki predstavlja eno nosilnih panog slovenskega gospodarstva, ampak tudi npr. za področja proizvodnih tehnologij, umetnih organov in medicinskih naprav. Obseg izvoza samo v segmentu optičnih, merilnih, medicinskih in kirurških instrumentov in aparatov (poglavje 90) bi se namreč po ocenah lahko skoraj potrojil glede na trenutnih 465 milijonov EUR povprečnega letnega izvoza (SPS, str. 36).

Z drugimi besedami, celotna poanta SPS je v osvajanju trga. Nekaj ocen aktualni osnutek SPS že vsebuje, nekaj jih bo treba še dodelati, kar smo v besedilu tudi jasno navedli: namreč, da se bo za ciljne skupine podjetij spremljalo, kaj se dogaja z njihovo dodano vrednostjo na zaposlenega in donosnostjo, izvozom, obsegom naložb v razvoj, prenovo proizvodnje in trženje in podobno. Seveda pa bo v okviru strateških partnerstev ključen vidik ravno podrobnejša ocena potenciala trgov in s tem povezanih tveganj. A to je stvar naslednjega koraka, ko se bomo približevali projektni ravni – na strateški bi bili enostavno prisiljeni v izbiro zmagovalcev na pamet, kar bi sicer morda bolje izgledalo, ne bi pa dajalo rezultatov.

In še za konec: morda je uvodni del preveč pesniški, morda bi bilo bolje, da uporabimo enak besednjak kot ostalih 270 regij EU, morda fasada še ni prave barve, a ključno je, da opredeljena prioritetna področja temeljijo na realnih potencialih. In v njihovem okviru je treba narediti to, kar doslej v Sloveniji še nismo: vzpostaviti strateška partnerstva na prioritetnih področjih in jih celovito podpreti pri prodoru na globalne trge, pri tem pa temeljiti na tržni logiki in jasno opredeljeni vlogi države.

SPS seveda še ni optimalen in še manj dokončen, saj Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z vključenimi deležniki že dela na novi različici, zato se pripravljavci zahvaljujemo za posredovano mnenje in se priporočamo za odzive tudi drugih deležnikov, še posebej če bodo prispevali k nadaljnjemu osredotočenju prioritet in izostritvi svežnja ukrepov.

Dr. Peter Wostner, nosilec priprave SPS v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko