Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Konferenca o prihodnosti kohezijske politike na Bledu

Konferenca o prihodnosti kohezijske politike na Bledu

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je od 16. do 18. marca 2011 skupaj z Generalnim direktoratom Evropske komisije za regionalno politiko (DG Regio) in Združenjem za regionalne študije (Regional Studies Association – RSA) iz Velike Britanije organizirala prvo konferenco o prihodnosti kohezijske politike, ki je ciljala predvsem na akademsko in raziskovalno sfero. Ambicija konference je bila pridobitev kritičnega pogleda na predloge Evropske komisije, predvsem pa privabiti sveže in nove ideje o pomenu, vlogi in strukturi kohezijske politike ter njene umeščenosti v širšo razpravo o reformi proračuna EU in razmerja do ostalih razvojnih politik EU.

Konferenca se je osredotočila predvsem na obravnavo naslednjih tematik:

1. cilji kohezijske politike, vključno z njenim prispevkom k Strategiji EU2020,

2. uspešnost kohezijske politike v smislu doseganja rezultatov, vključenosti v širše nacionalne razvojne politike ter razvojem metod vrednotenja,

3. upravljanje in izvedbeni mehanizmi, kjer so posebej relevantna vprašanja pogojenosti, dodatnosti ter učinkovitosti pri izvajanju kohezijske politike,

4. teritorialna kohezija ter teritorialno sodelovanje,

5. odnos med skladi ter kohezijsko politiko in drugimi strukturnimi politikami EU,

6. reforme politik EU v širšem smislu, vključno z reformo proračuna EU.

o katerih je razpravljalo okrog 200 razpravljavcev, od vrhunskih raziskovalcev s področja regionalnih znanosti iz različnih akademskih okolij celotne Evrope, visokih predstavnikov pristojnih direktoratov Evropske komisije, kot tudi slovenskih udeležencev, ki neposredno sodelujejo in sooblikujejo kohezijsko politiko.

Dnevni red konference, kot tudi vse predstavitve sodelujočih na konferenci so dostopne na spletni strani Združenja za regionalne študije (Regional Studies Association - RSA).

Kohezijska politika v Sloveniji

Leto 2011 predstavlja sredino tekoče finančne perspektive, ko je potrebno ovrednotiti doseženo, hkrati pa usmeriti pogled v prihodnost - tako na ravni EU kot v Sloveniji. Še pred tremi leti je bila Slovenija država z najnižjim deležem prebivalstva, ki je verjelo v pozitiven razvojni vpliv kohezijskih sredstev v celotni EU (Eurobarometer, 2008). Danes je ta delež zrasel s 46 na 81 odstotkov (Eurobarometer, 2010). Tovrstnih mnenjskih raziskav sicer ni možno jemati kot suho zlato, a takšna sprememba vendarle ne more biti posledica zgolj statističnih učinkov.

Nasprotno, veliko spremembo v odnosu do kohezijske politike je bilo pričakovati, saj je imela Slovenija v obdobju 2004-2007, ko so se koristila le sredstva prejšnje finančne perspektive, dostop do zelo omejenih sredstev – okvirno 150 milijonov evrov letno. Z letom 2008 so se začela koristiti sredstva tekoče perspektive, ko je Slovenija deležna primerljivega obsega sredstev kot druge države na podobni stopnji razvoja. Povečan obseg razpoložljivih sredstev sedaj dosega kritično maso, tako da je kohezijska politika postala gonilo razvojne politike v Sloveniji. V letu 2011 tako kohezijska sredstva v državnem proračunu predstavljajo 9 odstotkov vseh prihodkov, njena relativna teža v razvojnem smislu pa je še precej večja. Glede na obseg vseh subvencij, investicijskih odhodkov in transferjev namreč kohezijska sredstva predstavljajo skoraj 40 odstotkov vseh omenjenih odhodkov, kar pomeni, da bi se Slovenija še bistveno težje soočala z izzivom krize, če ne bi imela dostopa do teh sredstev.

Za zagotovitev vzdržne rasti je zato bistvenega pomena, da bo imela Slovenija, tako njen vzhodni kot zahodni del, dostop do primerljivega obsega sredstev kohezijske politike tudi po letu 2013. Opaznejši padec razvojnih sredstev bi namreč že sedaj spremenil in omejil ne samo obseg, temveč predvsem kvaliteto razvojnih investicij in tako izrazito zmanjšal možnosti za krepitev konkurenčnosti Slovenije na srednji in dolgi rok.

Slovenija še naprej utemeljeno računa na kohezijsko politiko, kar lahko podpre tudi z dosedanjimi dosežki. Že pred sredino finančne perspektive je bilo namreč razpisanih 75 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, kumulativna vrednost vseh podpisanih pogodb znaša skoraj 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda leta 2010, podprtih oz. v izvajanju je skoraj 3000 projektov, ki so do sedaj že ustvarili preko 10.000 delovnih mest. Glede na krizo je Slovenija pospešila dodeljevanje sredstev na področju krepitve konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalne odličnosti, tako da je bilo potrebno v lanskem letu tudi spremeniti operativne programe. Vlada je tako za ta namen skoraj podvojila obseg razpoložljivih sredstev, kar je bilo možno utemeljiti tudi z ugotovljenim pozitivnim vplivom teh sredstev. Mikro podatki na ravni podjetij namreč kažejo, da je bila rast celotne faktorske produktivnosti v podjetjih, prejemnikih sredstev kohezijske politike za spodbujanje konkurenčnosti in podjetništva v obdobju 2004-2008, za 1,8 odstotke točke višja od primerljivih podjetij, ki niso bila deležna te podpore (Šlander in Oplotnik, 2010).

Ali to pomeni, da se v Sloveniji cedita med in mleko? Nikakor ne. Kriza v gospodarstvu je še vedno močno prisotna, še posebej v nekaterih panogah, Slovenija pa v mednarodnih primerjavah konkurenčnosti izgublja (UMAR, 2011). Podjetništvu, tehnološkemu razvoju ter človeškim virom bo tako v prihodnje potrebno dati še večjo pozornost, hkrati pa imamo v Sloveniji precejšen infrastrukturni primanjkljaj. Tako bo potrebno v prihodnjem obdobju še dodatno pospešiti dinamiko investiranja, hkrati pa bomo z letom 2011 intenzivirali vrednotenje kohezijske politike, da bomo bolj natančno poznali vplive razvojnih spodbud, da bomo finančne instrumente lahko nadgrajevali, izboljševali in prilagajali potrebam na terenu, na ta način pa bomo tudi bolje pripravljeni pričakali pogajanja za obdobje po letu 2013. Drugo področje, ki je najpogostejša tarča kritik, pa je očitana birokratiziranost postopkov pri črpanju sredstev, ki so po prepričanju večine neživljenjski, nepotrebni in tudi škodljivi, saj marsikaterega podjetnika odvračajo od širitve svoje dejavnosti.

Na Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko smo področje poenostavitev v zadnjih dveh letih obravnavali kot prioriteto. Identificirana so bila področja, kjer je bilo največ težav in uvedeni potrebni ukrepi, ki jih še omogočajo obstoječa pravila EU. Drži, da je uvajanje poenostavitev in sprememb kompleksen proces, ki rezultatov ne daje čez noč, a v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi ter tesnim sodelovanjem z upravičenci in podjetji je bil že narejen opazen korak naprej. Tako so bili poenostavljeni postopki za poročanje na strani upravičencev, ki zahtevajo znatno zmanjšanje obsega dokumentacije, kot eni prvih držav v EU so nam bili odobreni pavšali za obračun posrednih stroškov, odpravljene so bile nepotrebne dvojne kontrole na strani države, s čimer se ni le privarčevalo, temveč se je tudi prihranilo precej časa na strani prejemnikov sredstev, ki so posledično hitreje prišli do sredstev, prav tako pa je bil skrajšan čas od izplačila iz državnega proračuna do povračila iz proračuna EU, s tem pa je kohezijska politika tudi pripomogla k boljšemu obvladovanju primanjkljaja v državnem proračunu.

Kohezijska politika torej predstavlja razvojno priložnost, ki je Slovenija ne zamuja, saj ne samo da predstavlja eno uspešnejših držav z vidika dinamike črpanja sredstev, pohvali se lahko tudi z doseženimi rezultati. V drugi polovici obdobja je potrebno slednjemu, torej rezultatom, posvetiti še več pozornosti, tako da bo lahko Slovenija, tudi z empiričnimi dokazi, podprla svoja utemeljena pričakovanja v kohezijski politiki za obdobje po letu 2013.