Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Ministrica Alenka Smerkolj in evropska komisarka Corina Crețu najavili začetek izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 v Sloveniji

Ministrica Alenka Smerkolj in evropska komisarka Corina Crețu najavili začetek izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 v Sloveniji

Ljubljana, 22. januar 2015 – V luči nedavne potrditve ključnih programskih dokumentov, ki bodo v programskem obdobju 2014–2020 podlaga za črpanje evropskih sredstev v Sloveniji, je danes v Ljubljano pripotovala evropska komisarka za regionalno politiko Corina Crețu. Sestala se je z gostiteljico, ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj, s katero sta se pogovarjali o dosedanjem izvajanju evropske kohezijske politike 2007–2013 ter izzivih v programskem obdobju 2014–2020. Kohezijska politika, ki je glavna naložbena politika EU, namreč v njenem okviru predstavlja dobrih 32 odstotkov skupnega proračuna ali nekaj manj kot 352 milijard evrov. Sloveniji sta od tega na voljo 3,2 milijardi, skupaj s kmetijsko in ribiško politiko pa 4,1 milijarde evrov. O tem sta sogovornici spregovorili tudi na novinarski konferenci.

Po besedah ministrice Alenke Smerkolj je bilo zadnjih nekaj mesecev izjemno dinamičnih za vse, ki v Sloveniji sodelujejo v procesu izvajanja evropske kohezijske politike. »Vesela sem, da so naša ministrstva, ki bodo odgovorna za izvajanje posameznih vsebin in Evropska komisija pod streho spravila dva ključna dokumenta, k bosta v obdobju 2014–2020 podlaga za črpanje evropskih sredstev: Partnerski sporazum, ki ga je Evropska komisija potrdila 30. oktobra 2014 in Operativni program za izvajanje kohezijske politike, ki je bil potrjen 16. decembra 2014«. Kot je dejala, sta v pripravi še Program razvoja podeželja 2014–2020 in Operativni program za razvoj ribištva v RS, ki bosta prav tako potrjena v kratkem. Ministrica se je ob tej priložnosti zahvalila za sodelovanje tako Evropski komisiji, kot vsem, ki so sodelovali v tem procesu in prve razpise najavila najkasneje do poletja 2015. Kot je dejala, se s tem pravo delo šele začenja – ne le za ministrstva, temveč predvsem za upravičence do sredstev.

V skladu s Strategijo EU 2020 bo Slovenija 3,2 milijardi evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada usmerila v štiri ključna področja za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest: raziskave in inovacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter v projekte za spodbujanje zelenega gospodarstva. Z izjemo sredstev Kohezijskega sklada se sredstva delijo na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Ministrica Smerkoljeva je ob tem poudarila, da v skladu z usmeritvami Evropske komisije ne bo več vlaganj v zidove, temveč v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki. Tako bo:

• Več kot milijarda evrov namenjena za spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, internacionalizacijo ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja;
• Skoraj 500 milijonov evrov za vlaganja v zaposlovanje, krepitev in razvoj človeških virov, mobilnost in vlaganja v izobraževalni sistem in sistem usposabljanja za hitrejši prehod na trg dela. Od tega skoraj 100 milijonov evrov vzdržnemu vključevanju mladih na trg dela;
• Skoraj 150 milijonov evrov za povečevanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine ter aktivno staranje;
• 895 milijonov evrov sredstev Kohezijskega sklada pa bo Slovenija usmerila v izgradnjo okoljske in prometne infrastrukture ter na področje trajnostne rabe energije.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko trenutno pripravlja nacionalno uredbo, ki bo podrobno opredelila način izvajanja kohezijske politike 2014–2020 v Sloveniji. »V februarju bomo uredbo vložili v formalno medresorsko usklajevanje, njen sprejem na vladi pa načrtujemo v začetku marca 2015« je dejala ministrica in ob tem napovedala nekaj sprememb. »Načrtujemo odprte razpise, kombiniranje sredstev s povratnimi viri financiranja, e-razpise, oblikovali bomo enotno točko, kjer bodo zbrani vsi relevantni podatki za potencialne upravičence, v čim večji možni meri bomo poenotili izvajanje proračuna, prav tako pa želimo spremeniti tudi filozofijo, kjer cilj ne bo več zgolj porabiti sredstva, kot je bilo mnogokrat doslej, temveč bo naš cilj sredstva pametno porabiti za projekte, ki bodo imeli dolgoročne koristi in učinke za Slovenijo«, je še povedala ministrica Alenka Smerkolj. Po njenih besedah bo vlada posebno pozornost namenjala pravilnemu črpanju in doslednemu spoštovanju nacionalnih in EU pravil z ničelno stopnjo tolerance do goljufij.

Komisarka Corina Crețu je pozdravila odločitev Slovenije za osredotočenost evropskih sredstev v podjetništvo in odločnost Slovenije v nameri intenzivnejše uporabe finančnih instrumentov. »7700 slovenskih podjetij bo upravičenih do pomoči iz naslova evropske kohezijske politike, kar bo prineslo vsaj 1000 delovnih mest« je povedala in izrazila prepričanje, da bodo ta sredstva prispevala k nadaljnjemu uspešnemu razvoju Slovenije. Današnje srečanje je opisala kot »znak podpore, ki jo Evropska komisija izraža Sloveniji«.

Sicer pa sta se sogovornici dotaknili tudi aktualnega programskega obdobja 2007-2013, kjer Slovenija trenutno zaseda 10. mesto med 28 državami članicami EU. »Še pol leta nazaj smo bili na 19. mestu« je dejala ministrica Alenka Smerkolj in poudarila, da se je stanje črpanja v zadnjem obdobju bistveno povečalo – iz proračuna smo doslej povrnili za 3,3 milijarde evrov ali skoraj 83 odstotkov razpoložljivih sredstev, iz EU proračuna pa povrnili 3,1 milijarde od 4,1 milijarde razpoložljivih sredstev, kar predstavlja nekaj manj kot 77 odstotkov. Zadovoljstvo nad napredkom in uspešnostjo Slovenije je izrazila tudi evropska komisarka Corina Crețu, z ministrico pa sta se strinjali, da je Slovenija na dobri poti, da v celoti izkoristi razpoložljiva sredstva evropske kohezijske politike 2007-2013.

Jutri, 23. januarja 2015, si bo evropska komisarka Corina Crețu v spremstvu ministrice Alenke Smerkolj ogledala nekatere projekte, ki so bili v programskem obdobju 2007–2013 sofinancirani s pomočjo evropskih sredstev: Škocjanske jame, projekt Modernizacije obstoječe železniške proge Divača-Koper (delegaciji se pridruži minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič) in projekte, za katere je uspešno kandidiralo podjetje Mitol, tovarna lepil, d. d. (delegaciji se pridruži minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek).