Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Na Ljubljana Forumu tudi o prihodnosti kohezijske politike do leta 2020

Na Ljubljana Forumu tudi o prihodnosti kohezijske politike do leta 2020

Prestolnica danes gosti 3. mednarodno konferenco Ljubljana Forum, ki se je udeležuje skoraj 60 predavateljev s področij prostorskega načrtovanja, gospodarstva, politike in raziskovanja ter predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij. Udeleženci med drugim razpravljalo o upravljanju voda in prometa v Donavski regiji, posvetili pa so se tudi aktualnim vprašanjem in izzivom evropske kohezijske politike 2014-2020. O tem je udeležencem spregovoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik.

Dejal je, da slovenska vlada sledi ciljem, ki jih je Evropska unija opredelila v Strategiji Evropa 2020. »To je strategija zelene rasti, ki ponuja tudi konkretne poslovne priložnosti za izhod iz krize, na trajnostni način. Pri tem je ključna sposobnost generiranja idej, invencij, ter komercialno uspešnih inovacij. Valovi inovacij, ki združujejo tehnološki napredek s kolektivnimi spremembami v percepciji, mišljenju in vedenju, so glavni gonilniki strukturnih sprememb. Inovacije potrebujemo, ker sedanji vzorci proizvodnje in potrošnje niso dolgoročno vzdržni in jih moramo spremeniti v smeri povečanja učinkovitosti rabe virov« je povedal minister mag. Stepišnik. Po njegovem mnenju se bo treba premakniti od današnjega linearnega gospodarstva - kjer rudarimo, proizvajamo, uporabimo in odvržemo - v krožno gospodarstvo, kjer odpadki ene industrije, postanejo surovina za drugo.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) po njegovih besedah trenutno pospešeno pripravlja programske dokumente za naslednje 7-letno obdobje - Strategijo pametne specializacije, Strategijo razvoja Slovenije, Partnerski sporazum in Operativni program. Ti dokumenti bodo podlaga za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ko bo Sloveniji na voljo 3,3 milijarde evrov, o njih pa je in še bo potekla široka javna razprava. »Želimo, da zapisano v dokumentih ne ostane le na papirju. Ni dovolj pametna strategija, pomembna je tudi pametna implementacija,« meni mag. Stanko Stepišnik.

Kot je dejal, bo Slovenija sredstva usmerila v tista področja, ki imajo največji vpliv na rast in ustvarjanje delovnih mest. Vsaj petdeset odstotkov sredstev bo tako namenjenih za spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter za zaposlovanje, predvsem mladih.

Na podlagi analize dejavnosti in posvetovanj so bila v Strategiji pametne specializacije opredeljena tudi mednarodno konkurenčna strateška področja, na katerih ima Slovenija znanja, kompetence, kapacitete v gospodarstvu in institucijah znanja. To so razvoj novih materialov in tehnologij; proizvodne, procesne in informacijsko komunikacijske tehnologije; rešitve za električne in elektronske komponente in naprave. Minister mag. Stanko Stepišnik je ob tem napovedal, da bodo morali projekti na teh področjih slediti družbenim izzivom s področja trajnostne energije, trajnostnih gradenj, trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe virov, zdravja, hrane, okolja, vključujoče in varne družbe. Po njegovem prepričanju bodo cilji lahko uresničeni, če bodo v procesu njihove implementacije aktivno sodelovali vsi deležniki.