Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Odziv Slovenije na zaustavitev plačil sredstev evropske kohezijske politike s strani Evropske komisije

Odziv Slovenije na zaustavitev plačil sredstev evropske kohezijske politike s strani Evropske komisije

Evropska komisija je 6. marca 2014 Slovenijo obvestila, da zaradi ugotovljenih napak, ki se nanašajo na leto 2012, zaustavlja plačila sredstev evropske kohezijske politike v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI) ter Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 (OP RR). Nacionalni organ upravljanja in revizijski organ v izvajanju evropske kohezijske politike (t.j. Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko in Urad za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance) sta v današnjem dopisu Evropski komisiji izrazila začudenje nad odločitvijo na podlagi osnutka revizijskega poročila revizorjev Komisije. Slovenija je bila namreč postavljena v položaj, brez možnosti predhodnega zagovora oziroma preizkusa ugotovitev iz osnutka revizijskega poročila revizorjev Komisije.

Evropska komisija je svojo odločitev utemeljila na ugotovitvah, zapisanih v osnutku svojega revizijskega poročila, ki ga je Slovenija prejela 20. januarja 2014. Evropska komisija je revidirala projekte, ki jih je predhodno revidiral že slovenski nacionalni revizijski organ, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance. Gre za posamezne projekte v sklopu Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture in Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (torej projekte, ki so prejeli sredstva iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj), in sicer za izdatke, prijavljene na Evropsko komisijo v letu 2012.

V osnutku omenjenega revizijskega poročila je zapisano, da Evropska komisija pričakuje odgovor od slovenskih nacionalnih organov v dveh mesecih od prejema prevoda osnutka poročila v slovenskem jeziku. Le-tega pa Urad za nadzor proračuna še ni prejel. Kljub temu je Komisija prekinila plačilo za štiri vmesne zahtevke za plačilo, prejeto v decembru 2013 (na podlagi določbe 91. člena Uredbe Sveta št. 1083/2006) v višini 185 milijonov evrov. Kot že zapisano, je bila Slovenija s tem postavljena v položaj brez možnosti predhodnega zagovora oziroma preizkusa ugotovitev iz osnutka revizijskega poročila. Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko (organ upravljanja) in Urad za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance (revizijski organ) sta zato v današnjem dopisu Evropski komisiji izrazila začudenje nad odločitvijo, ki v dosedanji praksi dobrega sodelovanja z Evropsko komisijo predstavlja precedenčni primer.

Ta dejstva postavljajo Slovenijo v položaj, ko mora na zahtevo Komisije izvesti popravljalne ukrepe na ugotovitve iz osnutka že omenjenega revizijskega poročila, izvajati nadzor nad implementacijo ukrepov, o tem pripraviti poročilo ter o njih podati tudi revizijsko mnenje. Obenem pa Komisija od revizijskega organa pričakuje, da bo v dveh mesecih po prejemu osnutka njihovega revizijskega poročila v slovenskem jeziku pripravil odgovor, v katerem bo navedel svoje (ne)strinjanje oziroma podal pripombe na ugotovitve.

Iz dopisa Evropske komisije o ustavitvi plačil sledi, kot da gre za revizijsko poročilo in ne le osnutek, o katerem se ima revidiranec še pravico izreči. Zato je Slovenija izrazila nestrinjanje z odločitvijo in poudarila, da se revizijski organ ne strinja z nekaterimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. Če Evropska komisija meni, da ugotovitvam iz osnutka revizijskega poročila ni mogoče oporekati in so zato dokončne (brez možnosti preizkusa ugotovitev s strani države članice), je brezpredmetno, da slovenskemu revizijskemu organu pošilja še prevod osnutka ter od njega v dveh mesecih pričakuje odgovor, še piše v odgovoru. Slovenija je pozvala Evropsko komisijo, da počaka do zaključka postopkov, povezanih z njenim revizijskim poročilom, saj je šele končno revizijsko poročilo Komisije in v njej zapisane ugotovitve lahko osnova za prekinitev roka plačil in izvedbo popravljalnih ukrepov.

Slovenija je še pozvala Evropsko komisijo, da ponovno pretehta odločitev, saj zaustavitev plačil (ki sicer s strani Evropske komisije že zamujajo) pomeni resno likvidnostno nevarnost, ki bo povzročila nezmožnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti države do upravičencev do sredstev evropske kohezijske politike.