Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Prihodnost kohezijske politike za obdobje 2014-2020

Prihodnost kohezijske politike za obdobje 2014-2020

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, ter Evropska komisija sta danes v Centru Evropa organizirala srečanje o prihodnosti kohezijske politike Evropske Unije za obdobje 2014–2020. Ta temelji na lani predstavljenem predlogu zakonodajnega svežnja za sklade Skupnega strateškega okvirja za obdobje 2014–2020, ki bo začrtal pravila in vsebinske usmeritve za porabo evropskih sredstev po letu 2013. Slovenija zakonodajni predlog pozdravlja, saj v ospredje postavlja rast in zaposlovanje ter v osnovi predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema, ki ga Slovenija ocenjuje kot uspešnega.

V imenu Evropske komisije sta o prihodnosti kohezijske politike spregovorila David Sweet iz Generalnega direktorata za regionalno politiko in Jader Cane iz Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji. V imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je na srečanju sodeloval v. d. direktorja Direktorata za evropsko kohezijsko politiko Matija Vilfan, ki je uvodoma dejal, da so pogajanja o prihodnosti kohezijske politike po letu 2013 v polnem teku in da Slovenija podpira prizadevanja danskega predsedstva, da bi do konca junija v okviru Sveta dosegli delni dogovor o bistvenih sestavinah kohezijskih uredb, ki so ključne za pripravo programskih dokumentov.

Vilfan je poudaril, da smo lahko v vsebinskem smislu do sedaj zadovoljni, saj je Sloveniji v dosedanjih pogajanji uspelo uveljaviti ključne predloge, skupaj kar 39, ki bodo po prepričanju Slovenije zmanjšali administrativna bremena, povečali učinkovitost izvajanja programov in v večji meri dopustili upoštevanje dosedanjih dobrih praks na ravni držav članic. Seveda pa proces pogajanj še zdaleč ni končan. Poleg tega je pred našo državo naloga, da izbere razvojno vizijo in določi konkretne cilje ter razmisli, kam želimo v prihodnje vložiti sredstva skladov EU. To je še toliko bolj pomembno, ker ta sredstva predstavljajo večino razvojnih sredstev, ki jih bo imela Slovenija na razpolago v prihodnjem obdobju. Sicer pa si morajo tako Evropska komisija kot države članice najprej prizadevati za pravočasen zaključek pogajanj o zakonodajnem svežnju, saj je to predpogoj za pravočasen začetek izvajanja projektov v naslednjem obdobju, je še opozoril Vilfan.