Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Raziskovalna politika v okviru evropske kohezijske politike

Raziskovalna politika v okviru evropske kohezijske politike

Na Brdu pri Kranju je 17. in 18. novembra 2011 potekala dvodnevna mednarodna konferenca o sedanjih in prihodnjih perspektivah centrov odličnosti z naslovom »RAZISKOVALNA POLITIKA V OKVIRU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE«, ki sta jo organizirala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na njej so številni domači in tuji strokovnjaki spregovorili o pomenu centrov odličnosti v evropskem prostoru in njihovih rezultatih ter izmenjali izkušnje o znanstvenih in poslovnih modelih ter primerih dobrih praks.

Od 4,2 milijarde EUR sredstev evropske kohezijske politike, do katerih je Republika Slovenija upravičena v obdobju 2007-2013, jih je največ, kar 1,7 milijarde EUR (40,7 odstotkov), namenjenih izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013. Ob tem je bilo v okviru Javnega razpisa za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009-2013 izbranih 8 centrov odličnosti, mednje pa razdeljenih slabih 80 milijonov evrov, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Centri odličnosti delujejo na različnih področjih raziskovalne dejavnosti, od nanotehnologije, polimerov, nekovinskih materialov do kompleksnih sistemov, inovativne tehnologije in drugih, pri čemer je njihovo temeljno poslanstvo spodbujanje koncentracije znanja na prioritetnih tehnoloških področjih in horizontalnega povezovanja v verigi razvoja znanja. Gre za celosten, interdisciplinaren raziskovalno-razvojni program, ki se izvaja na temelju strateškega partnerstva med gospodarstvom in akademsko sfero.

Državni sekretar Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko mag. Bojan Suvorov je dejal, da vidi v centrih odličnosti dober instrument spodbujanja sodelovanja med raziskovalno sfero v javnem sektorju in gospodarstvom, saj se znanje in aplikacije hitreje pretakajo v produkte ter storitve in s tem bistveno prispevajo k dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da je njihov pomen prepoznala tudi Vlada RS in v času finančno-gospodarske krize aprila letos s pomočjo Evropske unije povečala sredstva za izboljšanje konkurenčnosti podjetij in raziskovalno odličnost za dodatnih 196 milijonov evrov. V celotnem programskem obdobju je bilo sicer v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov objavljenih 42 javnih razpisov in neposredno potrjenih 12 projektov. To predstavlja 98% vseh sredstev, ki jih v tem programskem obdobju lahko izkoristimo. S temi sredstvi se je do sedaj sofinanciralo preko 1850 projektov, od katerih jih je dobra polovica s področja raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij in podjetništva. Po desetino sredstev v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov je bilo dodeljenih za področje turizma, prometa in varstva okolja, ostalo pa za področje kulture, informacijske družbe, socialne infrastruktur ter manjši del za sofinanciranje obnove mest in podeželja.

Dr. Igor Lukšič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je odprtje konference videl kot priložnost za izmenjavo stališč glede centrov odličnosti in njihovo prihodnost z namenom, da »dobimo najboljši izplen za družbo«. Ob tem je dejal, da centri že v tej fazi opravičujejo svoj obstoj, saj so njihova prizadevanja pripeljala do preko 40 inovacij in več kot 20 prijavljenih patentov. Poleg tega pa dajejo slovenskim raziskovalcem priložnost za utrjevanje mednarodnega povezovanja.

Direktor Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko Georgios Yannoussis je dejal, da je Slovenija pri prerazporeditvi sredstev EU, med drugim za podporo raziskavam in razvoju, v tem letu naredila pomemben korak. Po njegovem mnenju je za Slovenijo kohezijska politika še toliko bolj pomembna v času finančne in gospodarske krize. Ob tem je poudaril, da je Slovenija vselej dobro črpala sredstva EU, pri čemer Evropska komisija opredeljuje Slovenijo kot zanesljivega partnerja.

Ob robu konference sta predsednica klastra za medicinski in ekološki instrumentalni inženiring in biotehnologije iz Sant Petersburga dr. Marina Girina in poslovna direktorica Centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov CIPKEBIP iz Ljubljane dr. Livija Tušar slavnostno podpisali sporazum o zaupnosti, na podlagi katerega se bodo z ruskimi partnerji dogovarjali o skupnih raziskovalnih projektih oziroma o možnostih skupne izvedbe prenosa znanja v proizvodnjo.