Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Strategija pametne specializacije - objava osnutka dokumenta

Strategija pametne specializacije - objava osnutka dokumenta

Po prvem osnutku Strategije pametne specializacije (SPS) iz leta 2013, je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, spodbujena s kritičnim odzivom javnosti in Evropske komisije, v obdobju med aprilom in junijem 2014, izvedla nov krog usklajevanj. Pripravljen je bil noveliran dokument ter dodatne empirične in strokovne podlage (vse dosegljive na http://esiskladi.wix.com/strategijaps). V okviru aktivnega dialoga z deležniki je SVRK pridobila pobude za identifikacijo področij, kjer ima Slovenija na dolgi rok potencial pozicioniranja na svetovnih trgih. Pridobljenih je bilo 700 strani poslovnih načrtov, kjer je šlo za preplet različnih tehnologij in partnerjev iz različnih sfer družbe. Na tej osnovi je bil do konca meseca junija pripravljen nov osnutek SPS, ki je bil v juliju in avgustu na osnovi dveh krogov usklajevanj usklajen tudi medresorsko.

Z novo različico SPS želi Slovenija slediti naravnim danostim, utemeljiti razvojne usmeritve na svojih posebnostih in podpreti doseženo stopnjo širšega konsenza javnosti za vizijo zelene Slovenije.

Strateška cilja SPS sta:

I. Slovenijo razviti in pozicionirati kot privlačno ekološko deželo inovacij, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških in celovitih rešitev na jasno in strateško opredeljenih nišnih področjih, kjer ima Slovenija kapacitete in kompetence za pozicioniranje na globalnem trgu.
II. Vzpostavitev vrhunskega, odzivnega, dinamičnega, strateško vodenega, vključujočega in s svetom povezanega raziskovalnega, inovacijskega in podjetniškega ekosistema.

Uresničitev dveh strateških ciljev bo v naslednjem srednjeročnem obdobju zahtevala, da se posebna pozornost posveti:
1. prenosu in uporabi znanja,
2. podjetnosti, ustvarjalnosti in nadarjenosti,
3. internacionalizaciji.

Posledično SPS temelji na:
• Celovitem pristopu, ki naslavlja širši nabor razvojnih politik povezanih z inovativnostjo, še posebej pa politiko spodbujanja raziskav in inovacij, industrijsko politiko, spodbujanje podjetništva, pa tudi dele sistema izobraževanja, politike razvoja podeželja, mednarodnih odnosov in podobno.
• Naslavlja tako tehnološke kot netehnološke inovacije, pri tem pa velik poudarek daje modelu „odprtega in odgovornega inoviranja“, vključno s področjem družbenih inovacij.

SPS je strukturiran v dva stebra:

a) Prvi se nanaša na podjetniško-inovacijski ekosistem, ki mora biti po svoji naravi vsaj v pretežnem delu horizontalen, saj je njegovo poslanstvo v generiranju in spodbujanju novih zamisli, ki naj se razvijejo skozi podjetniško pobudo in tako zagotovijo podjetniško rast in razvoj. Ključni programi tega stebra so:

1. Program »Dinamična Slovenija«, ki predvideva 12 ukrepov na področju spodbujanja Start-up podjetništva ter ukrepe za Prenos znanja in tehnologij.
2. Program »Ustvarjalna Slovenija«, ki predvideva 5 skupin ukrepov v okviru izobraževalnega sistema (predvsem za spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti) ter ukrepe za spodbuditev in povezovanje designa in kreativnih industrij z ostalimi podjetji.
3. Regionalni podjetniški programi, ki naslavljajo mrežo podpornega okolja za podjetništvo, ukrepe za spodbujanje rasti zrelih podjetij ter ukrepe na področju socialnega podjetništva.

b) Drugi steber SPS se nanaša na verige in mreže vrednosti, kjer gre za iskanje nišnih produktov in storitev v globalnih procesih ter oblikovanje kritične mase za globalni preboj na osnovi povezovanja odličnih kompetenc in potencialov, kar vključuje različne akterje, discipline in področja. V tem drugem segmentu je osredotočenje ključnega pomena, saj razpršitev potencialov v globalni konkurenci ne more voditi k uspehu. SPS opredeljuje naslednja prednostna področja:

1. SI_ndustrija 4.0: pametne tovarne
2. Pametne zgradbe in dom
3. Pametna mesta in skupnosti
4. Pametna raba virov
5. Zdravje

Predstavljene prioritete po predlogu podpira 18 ukrepov s področja raziskav, razvoja in inovacij, razvoja človeških virov, predvidena pa je tudi podpora z vidika internacionalizacije. Dodatno je predviden mehanizem vzpostavitve razvojnih partnerstev na vsakem od prioritetnih področij, v okviru katerih bodo naslovljeni specifični ukrepi, ki se lahko nanašajo npr. na spremembe zakonodaje, specifične podporne mehanizme, zagotovitev podpore iz naslova tehnične pomoči in podobno.

• SPS ni le strategija mestnih območij, ampak opredeljuje tudi razvojne potenciale podeželskih območij.

Na strani kvantificiranih ciljev želi Slovenija z SPS med drugim doseči:

1. Izboljšanje inovacijske uspešnosti merjeno s sinteznim kazalnikom Innovation Union Scoreboard: cilj je dvigniti inovacijski indeks na raven petih najuspešnejših inovacijskih sledilcev (LU, NL, BE, UK, IE, AT), to je od sedanjih 0,51 (EK, 2014) na 0,62 (ibid.) do leta 2020.
2. Delež MSP, ki pri inoviranju sodelujejo z drugimi podjetji ali/in JRO: po podatkih EK, 2014, je v Sloveniji ta delež v letu 2010 znašal 13,6%, kar je sicer več od povprečja EU (11,7%), vendar pa si bo Slovenija prizadevala ta delež do leta 2020 dvigniti na povprečno raven petih najuspešnejših inovacijskih sledilcev, ki znaša 17,9%.
3. Delež MSP, ki so uvedla produktno ali procesno inovacijo: po podatkih EK, 2014, je v Sloveniji ta delež v letu 2011 znašal 32,6%, kar je manj od povprečja EU (38,4). Slovenija si bo prizadevala ta delež do leta 2020 dvigniti vsaj na povprečno raven petih najuspešnejših inovacijskih sledilcev, ki znaša 42,2%.
4. Delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu: po podatkih UMAR, 2014b, je v letu 2012 ta delež znašal 21,5%, do leta 2020 pa si bo Slovenija prizadevala ta delež dvigniti na povprečno raven EU-15, ki znaša 27,6.
5. Delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu: po podatkih EK, 2014 je ta delež v letu 2011 znašal 21,4 %, do leta 2020 pa si bo Slovenija prizadevala prepoloviti zaostanek do povprečja EU, ki znaša 45,3% - cilj je torej dvigniti ta delež vsaj na eno tretjino.