Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Štiridesetletnica Evropskega sklada za regionalni razvoj

Štiridesetletnica Evropskega sklada za regionalni razvoj

Evropski sklad za regionalni razvoj je nastal pred 40 leti, ko je bila 18. marca 1975 sprejeta uredba, s katero so bili postavljeni temelji za sedanjo regionalno politiko EU.

Evropska komisija je decembra 1974 napovedala, da bo znotraj tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS) devetih držav članic vzpostavljen Evropski sklad za regionalni razvoj, ki bo namenjen „financiranju rasti njenih najbolj zaostalih območij“.

VZPOSTAVITEV SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ ZNOTRAJ EVROPSKE SKUPNOSTI

Evropska skupnost bo v kratkem dobila sklad za regionalni razvoj, ki bo prispeval k financiranju gospodarske rasti njenih najbolj zaostalih območij. To je bila ena od najpomembnejših političnih odločitev, ki jo je sprejelo vseh devet predsednikov vlad držav ES na srečanju na vrhu, ki je potekalo od 9. do 10. decembra 1974 v Parizu.

Sklad z 1,3 milijarde obračunskih enot (predhodnik evra) naj bi bil ustanovljen za triletno poskusno obdobje, ki naj bi se začelo leta 1975.

Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imele države članice, ki jih najbolj potrebujejo – Italija, Irska in Združeno kraljestvo.

Najrevnejša območja EGS leta 1975 so bila južna Italija, večji del Irske, zahodna in jugozahodna Francija, severna Nizozemska, deli Zahodne Nemčije ob (takratni) vzhodni meji in večji deli Združenega kraljestva, zlasti Wales in Škotska.

Sklad je bil namenjen najbolj prikrajšanim državam članicam, pri čemer so bila sredstva ustrezno razdeljena: Belgija 1,5 %; Danska 1,3 %; Francija 15 %; Irska 6 %; Italija 40 %; Luksemburg 0,1 %; Nizozemska 1,7 %; Nemčija 6,4 %; Združeno kraljestvo 28 %.

V skladu s sporočilom s srečanja na vrhu iz leta 1974 je bila regionalna politika namenjena odpravi neravnovesij, ki so bila „zlasti posledica kmetijske prevlade, sprememb v industriji in strukturne podzaposlenosti.“

Tedanji komisar, pristojen za regionalno politiko, je bil George Thomson iz Združenega kraljestva. Po njegovih besedah je bila odločitev o ustanovitvi regionalnega sklada „pomemben dosežek za celotno Skupnost ... Čeprav je sklad razmeroma majhen, bo lahko od leta 1975 najbolj zapostavljenim evropskim regijam prinesel dejanske prednosti“.”

Temelji v ustanovni pogodbi

Ustanovna pogodba, tj. Rimska pogodba iz leta 1957 dejansko vsebuje zaveze za uravnotežen regionalni razvoj, ki bi prispeval k povezovanju in zmanjšanju razlik med različnimi regijami Evropske gospodarske skupnosti.

Prve celovite smernice za regionalno politiko je Komisija predlagala leta 1973. Vendar so bila začetna prizadevanja za ustanovitev sklada za regionalni razvoj upočasnjena zaradi mednarodnih monetarnih nemirov in naftne krize, zato je bil dogovor dosežen šele leta 1974.

Po mnenju Komisije bi regionalna politika Skupnosti morala: usklajevati in dopolnjevati nacionalne regionalne politike in jih ne bi smela nadomestiti, usklajevati skupne politike in finančne instrumente Skupnosti ter zmanjšati preobremenjenost gosto poseljenih območij ter hkrati pomagati nerazvitim regijam.

V okviru novega sklada za regionalni razvoj so pogoje za pridobitev največ 50-odstotne podpore za financiranje javnih izdatkov izpolnjevale tri vrste ukrepov:

1. naložbe v mala podjetja, ki so ustvarila najmanj 10 novih delovnih mest,

2. naložbe v infrastrukturo, povezano s točko 1, in

3. naložbe v infrastrukturo na goratih območjih, ki so morale izpolnjevati tudi pogoje kmetijskega usmerjevalnega sklada.

Države članice so morale zaprositi za podporo ESRR na ravni projektov. Odločitve je nato sprejel odbor držav članic na podlagi predlogov Komisije.

Začetna strategija, na kateri je temeljila prvotna regionalna politika, je predvidevala odpravo neravnovesij, ki so bila zlasti posledica kmetijske prevlade, sprememb v industriji in strukturne podzaposlenosti.

Komisar za regionalno politiko George Thomson je izjavil, da bo novi sklad „povrnil zaupanje v Skupnost za več milijonov običajnih državljanov, ki so dolgo čakali na izpolnitev zaveze o ustanovitvi regionalnega sklada“.

Medtem ko se je Združeno kraljestvo ponovno pogajalo o pogojih svojega članstva, je izpostavil tudi dejstvo, da bo Združeno kraljestvo upravičeno do 28 % sredstev sklada, pri čemer je njegov prispevek v sklad nižji od 17 %. Poleg tega je poudaril, da bo nova politika obravnavala težave v zvezi z zastarelostjo industrije (ki je bila takrat značilna za Združeno kraljestvo) in kmetijske težave Skupnosti.

Odločitev, ki je bila sprejeta v Parizu, dokazuje, da solidarnost med državami ES dejansko obstaja tudi v obdobju izjemnih pritiskov na njihovo gospodarstvo. Dejanski začetek izvajanja regionalne politike je del širšega prizadevanja, da bi evropsko gospodarstvo tesneje povezali.