S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Domov  /  Obveščanje javnosti  /  Novice evropskih skladov  /  Aktualne novice  /  Ugotavljanje sposobnosti inženirjev pri javnem naročanju gradenj in storitev

Ugotavljanje sposobnosti inženirjev pri javnem naročanju gradenj in storitev

Slovenijo je Evropska komisija opozorila o pogosti uporabi diskriminatornega pogoja za ugotavljanje sposobnosti inženirjev pri javnem naročanju gradenj in storitev povezanih z njimi.

V izogib uporabi diskriminatornega pogoja, na katerega je bila opozorjena Slovenija, je Ministrstvo za finance, Direktorat za javna naročila, pripravilo stališče, dokument št. 007-007-509/2014/3, z dne 10. 7. 2014. Objavljamo ga v nadaljevanju:

Stališče glede načina preverjanja sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti pri javnem naročanju gradenj in storitvah, povezanih z njimi

Ministrstvo za finance je bilo s strani Evropske komisije obveščeno o pogosti uporabi diskriminatornega pogoja naročnika za ugotavljanje sposobnosti inženirjev, odgovornih za izvedbo del. V skladu z navedenim Ministrstvo za finance v nadaljevanju podaja stališče o uporabi pogojev za ugotavljanje sposobnosti inženirjev, odgovornih za izvedbo del, in drugih podobnih poklicev, reguliranih po nacionalni zakonodaji, pri oddaji prihodnjih javnih naročil.

Namen zahtev, ki jih naročniki vključijo v postopek javnega naročanja bodisi kot tehnične specifikacije ali pogoje za ugotavljanje sposobnosti bodisi kot zahteve glede finančnih zavarovanj ali pogodbene kazni, je zmanjšati tveganje za nepravočasno in nekakovostno izvedbo naročila. Pri storitvah se ta tveganja pomembno omejijo s preverjanjem poklicne in tehnične/kadrovske usposobljenosti za izvedbo javnega naročila, med katero sodi tudi preverjanje poklicne usposobljenosti gospodarskih subjektov in posameznikov, ki bodo pri ponudniku opravljale določene naloge, potrebne za izvedbo naročila.

V skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) so v Sloveniji regulirani poklici: odgovorni projektant, odgovorni vodja del, odgovorni vodja posameznih del, odgovorni nadzornik, odgovorni nadzornik posameznih del, odgovorni revident, odgovorni projektant arhitekture, odgovorni projektant, odgovorni prostorski načrtovalec. Za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem teh reguliranih poklicev za tuje državljane pa sta pristojni Inženirska zbornica Slovenije ali Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

V zvezi s preverjanjem sposobnosti ponudnika za opravljanje poklicne dejavnosti oziroma kadrov, ki bodo zanj opravljali dela, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) v 43. členu določa, da lahko naročnik od gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da v postopku javnega naročanja storitev predloži dokazilo o dovoljenju ali članstvu v posebni organizaciji v državi članici EU, kjer ima sedež, če je v tisti državi to dovoljenje ali članstvo obvezno oziroma za opravljanje poklicne dejavnosti. Od ponudnikov s sedežem v Sloveniji lahko tako naročniki zahtevajo, da predložijo dokazila o nacionalnem dovoljenju ali članstvu v nacionalni posebni organizaciji (npr. Inženirski zbornici Slovenije, Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije). Od ponudnikov s sedežem v drugih državah članicah EU pa lahko zahtevajo dokazila o dovoljenju v državi članici EU, v kateri imajo sedež, ali o članstvu v posebni organizaciji v državi članici EU, v kateri imajo sedež, če je to dovoljenje ali članstvo v njihovi državi obvezno. Od ponudnikov s sedežem v drugi državi članici EU naročnik torej ne sme zahtevati, da imajo slovensko dovoljenje za opravljanje poklicne dejavnosti ali da so člani slovenske posebne organizacije. Ta določba se smiselno uporablja tudi za kadre, ki bodo pri ponudniku opravljali dela, ki so predmet naročanja in poklicne kvalifikacije, pri čemer je v tem primeru bistven sedež oziroma kraj opravljanja dejavnosti kadra oziroma posameznika.

Podobno kot ZJN-2 tudi ZGO-1 v zvezi s pogoji za opravljanje storitev in dejavnosti za tuje ponudnike v 34.a členu določa, da lahko tuji ponudniki s sedežem v državah članicah EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, opravljajo storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža, in sicer ne glede na to, ali želijo v Sloveniji te storitve ali dejavnosti opravljati stalno ali občasno.

Ne glede na to, ali želijo državljani drugih držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali države, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, v Sloveniji regulirani poklic opravljati stalno ali začasno, Inženirska zbornica Slovenije ali Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije v skladu s 34.č ali 34.d členom ZGO-1 preveri, ali se jim prizna poklicna kvalifikacija. Če se za določen regulirani poklic tudi za državljane Republike Slovenije zahteva vpis v imenik, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenije ali Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, se posameznik, kateremu je bila priznana poklicna kvalifikacija, vpiše v ta imenik. S tem pa postane bodisi polnopravni bodisi začasen član Inženirske zbornice Slovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in je zavezan ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji ter etičnim kodeksom Inženirske zbornice Slovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, za svoja dejanja pa odgovarja tudi disciplinsko.

Ker morajo biti vse zahteve v zvezi z javnim naročilom sorazmerne in neposredno povezane s predmetom naročanja, naročnik od ponudnika oziroma kadrov, ki zanj opravljajo storitve, ne sme zahtevati, da opravljajo v Sloveniji reguliran poklic stalno. Ponudnik se torej lahko prijavi za občasno opravljanje reguliranega poklica šele, ko dejansko v izvedbo prejme javno naročilo.

V skladu z navedenim, pa tudi glede na trajanje postopkov za priznanje poklicne kvalifikacije v primeru stalnega ali občasnega opravljanja reguliranega poklica v Republiki Sloveniji, je v nasprotju z nacionalno ter EU zakonodajo, da naročnik v okviru ugotavljanja sposobnosti ponudnika zahteva, da je ponudnik oziroma kadri, ki bodo pri njem opravljali dela, ki so predmet naročanja in poklicne kvalifikacije, član Inženirske zbornice Slovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije oziroma vpisan v ustrezen nacionalni imenik. S tako zahtevo dejansko ustvarja okoliščine, ki pomenijo krajevno diskriminacijo oziroma diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti. Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji in še niso registrirani za stalno ali občasno opravljanje reguliranega poklica, in ponudniki, ki želijo za opravljanje del, ki v Sloveniji štejejo za reguliran poklic, angažirati posameznika, ki je državljan druge države članice EU in še ni registriran za stalno ali občasno opravljanje reguliranega poklica v Sloveniji, so namreč glede na slovenske ponudnike oziroma državljane v neenakopravnem položaju, saj se pri oblikovanju ustreznega tima strokovnjakov za izvedbo javnega naročila in pridobitvi dokazil o usposobljenosti soočajo z dodatnimi zahtevami in administrativnimi postopki, kar lahko onemogoči pravočasno pripravo ponudbe.

Ministrstvo za finance zato poziva vse naročnike, da v prihodnje pri oddaji javnih naročil dosledno upoštevajo določbe nacionalne zakonodaje glede dopustnega načina preverjanja kvalifikacij, zlasti za regulirane poklice po ZGO-1, in s tem zagotovijo enakopravno obravnavo ponudnikov s sedežem v Republiki Sloveniji in ponudnikov s sedežem v drugih državah članicah EU oziroma slovenskih državljanov in državljanov drugih držav članic EU. To pomeni, da lahko naročnik v postopku javnega naročanja zahteva ustrezno stopnjo in smer izobrazbe, delovne izkušnje ter morebitne druge poklicne kvalifikacije ponudnika oziroma kadra, vendar mora v zvezi s preverjanjem sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti v postopku javnega naročanja kot ustrezno dokazilo sprejeti dokazilo o dovoljenju ali članstvu v posebni organizaciji v državi članici EU, kjer ima ponudnik ali posameznik sedež. V zvezi z vpisom v ustrezen imenik o priznanju kvalifikacij za opravljanje reguliranega poklica po ZGO-1 pa lahko naročnik eventualno zahteva, da ponudnik oziroma posameznik v postopku javnega naročanja skupaj s ponudbo predloži izjavo, da bo do podpisa pogodbe pridobil priznanje poklicne kvalifikacije po ZGO-1. Za tuje ponudnike oziroma državljane namreč Inženirska zbornica Slovenije ali Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije potrdi, da je ponudnik ali posameznik kvalificiran za opravljanje določenega poklica.

Akcije dokumenta
Barvni ornament

Informacije o pridobivanju evropskih sredstev na spletni strani

Ali se vam zdi, da je na spletni strani dovolj informacij o pridobivanju evropskih sredstev?

  • informacij je preveč
  • informacij je ravno prav
  • informacije so pomankljive
  • informacij ni dovolj
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana

RSS      Stik      Struktura strani