Domov / Obveščanje javnosti / Novice evropskih skladov / Aktualne novice / Vlada o črpanju sredstev evropske kohezijske politike v letu 2013

Vlada o črpanju sredstev evropske kohezijske politike v letu 2013

Vlada Republike Slovenije se je na včerajšnji redni seji seznanila s Poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 v letu 2013.

Republika Slovenija je v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013 od 4,1 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU del) podpisala za nekaj manj kot 3,8 milijarde evrov (EU del) ali 92,41 odstotkov pogodb, kar pomeni, da je večina sredstev že dodeljenih. Iz državnega proračuna je bilo izplačanih nekaj manj kot 2,6 milijarde evrov (EU del) ali 62,46 odstotkov razpoložljivih sredstev, vanj pa je iz bruseljske blagajne povrnjenih 2,4 milijarde evrov (EU del) ali 59,48 odstotkov razpoložljivih sredstev. Kot izhaja iz poročila, se bo morala dinamika izplačil v letih 2014 in 2015 še dodatno povečati.

V letu 2013 je bilo sicer realiziranih največ izplačil v programskem obdobju 2007-2013 – 544,9 milijonov evrov (ali 71,4 odstotkov skupnega zneska, ki je bil za kohezijsko politiko na EU delu načrtovan v rebalansu proračuna za leto 2013), v prihodnjih dveh letih pa bodo izplačila morala znašati vsaj 800 milijonov evrov (EU del) letno. Vlada bo namreč zasledovala cilj 60 odstotnega povečanja dinamike izplačil iz proračuna, zato bo potrebno pozorno spremljanje in hitro reagiranje v primeru zaostankov.

Iz naslova dodatnih pravic porabe (o.p.: za namen optimizacije koriščenja sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 je namreč vlada oktobra 2012 odobrila za 452 milijonov evrov dodatnih pravic porabe) je bilo do 31. 12. 2013 dodeljenih 367,4 milijonov evrov, od tega največ na področju okoljske in prometne infrastrukture, in sicer za 288,3 milijonov evrov, 66,8 milijonov evrov na področju krepitve regionalnih razvojnih potencialov in 12,3 milijona evrov na področju razvoja človeških virov.

Iz poročila še izhaja, da je Slovenija izpolnila vse svoje obveznosti glede doseganja pravila n+3/n+2 do konca leta 2013 v okviru vseh treh operativnih programov. Leto 2013 je bilo še posebej kritično z vidika doseganja tega pravila, ki pomeni, da mora država članica do konca leta predložiti Evropski komisiji zahtevke za plačilo vseh sredstev, ki so ji bila dodeljena za leti 2010 in 2011. V primeru, da državi to ne bi uspelo, bi Evropska komisija izvedla t. i. »decommitment« za višino nepredložnih zahtevkov za plačilo, dodeljena sredstva pa bi bila državi trajno odvzeta. Pomembno je torej, da Slovenija v letu 2013 ne bo trajno izgubila sredstev, kar je glede na realizacijo črpanja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI), še v mesecu novembru 2013 predstavljalo nevarnost. V letih 2014 in 2015 bo zato treba največ pozornosti posvetiti prav OP ROPI, kjer je razkorak do izpolnjevanja prevzetih obveznosti največji (ključna težava je zagotavljanje pravic porabe v proračunu RS in občinskih proračunih).

Pomemben korak k možnosti povečanja črpanja EU sredstev oz. zmanjševanju tveganja izgube sredstev je bil storjen z uveljavitvijo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki ga je Državni zbor RS sprejel 29. 11. 2013. V 7. členu je namreč določeno, da se odločbo o dodelitvi sredstev kohezijske politike lahko razveljavi v skladu s postopkom, ki je določen za izredno razveljavitev odločbe, kar doslej ni bilo mogoče.

Sicer pa je vlada v letu 2013 izvajala tudi aktivnosti za pospešeno izvajanje projektov. Kratkoročno je bila glavna naloga vseh ministrstev, vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike, skrb za prihodke iz Bruslja, in sicer odprava zamud pri pripravi zahtevkov za povračilo. Nadaljevale so se tudi aktivnosti iz prejšnjih let:

- pregled in prilagoditev zakonodaje, navodil in pravilnikov, ki ovirajo črpanje (zlasti pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj, izvajanje javnih naročil v primeru infrastrukturnih projektov itd.);

- uporaba poenostavitev: pavšalov in stroškov na enoto…

- ustrezna opredelitev ključnih razvojnih področij, ki so bistvenega pomena tako za črpanje sredstev, kot tudi za gospodarski zagon (financiranje projektov, ki so resnično potrebni, iz EU sredstev namesto iz integralnih);

- prerazporeditve sredstev z vsebin, kjer je črpanje slabše, na vsebine, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke;

- redno pošiljanje zahtevkov za plačilo sredstev na Evropsko komisijo in s tem zagotavljanje tekočih prilivov v državni proračun;

- skrajšanje administrativnih postopkov (potrjevanje razpisov, kvalitetnejša priprava instrumentov s strani ministrstev, pregledovanje vlog, poročil, zahtevkov, priprava pogodb o sofinanciranju in aneksov, izplačevanje sredstev iz državnega proračuna, povračila sredstev iz proračuna EU…);

- prioritetna naloga ministrstev, vključenih v izvajanje kohezijske politike mora biti pravočasna in sprotna priprava zahtevkov za povračilo skozi vse leto.

Z aktivnostmi za čim bolj učinkovito črpanje sredstev se bo nadaljevala tudi v letih 2014 in 2015 (do konca leta 2015 je zadnji čas za črpanje sredstev). Prioritetna naloga organa upravljanja in ministrstev, vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike je takojšen pristop k izvedbi ukrepov, ki bodo preprečili oz. zmanjšali tveganje izgube evropskih sredstev. Pripravljen je bil tudi predlog ustanovitve vlade službe kot organa upravljanja, kar v organizacijsko sistemskem smislu pomeni tudi poenostavitev sistema izvajanja evropske kohezijske politike.