S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Kohezija do 2013 English

Za povečavo in pomanjšavo elementov uporabljajte tipki CTRL+ ali CTRL-.

Kaj so čezmejni programi in projekti?

Temeljni cilji čezmejnih programov sodelovanja je povezovati območja, ki so razdeljena z državnimi mejami, in s tem prispevati k uravnoteženemu razvoju na območju celotne Evropske skupnosti. Obenem pa programi v okviru čezmejnega sodelovanja omogočajo sodelovanje slovenskih institucij, ki bodisi nimajo kadrovskih ali finančnih zmožnosti sodelovati v večjih projektih Cilja 1, bodisi želijo navezati poslovne ali raziskovalne stike z institucijami sosednjih držav.

Evropsko čezmejno sodelovanje zagotavlja okvir za reševanje skupnih izzivov na obmejnih območjih, izvajanju skupnih ukrepov in izmenjav politik, izkušenj in znanj med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji. Izzivi, s katerimi se dandanes spopadajo države članice in evropske regije, vedno pogosteje presegajo nacionalne meje in zahtevajo skupno ukrepanje. Namen čezmejnih programov sodelovanja je torej spodbujati skupen pristop reševanja skupnih težav/izzivov z namenom zmanjševanja regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik. Te so lahko posledica dejavnikov, kot so npr. geografski položaj, različni pravni sistemi, različne upravne ureditve, kulturne značilnosti in jezik. Programi so dobra priložnost preseganja teh razlik.

Obdobje 2014-2020 pomeni že peto generacijo tovrstnih čezmejnih programov, ki jih na splošno poznamo pod imenom INTERREG, čeprav je ta izraz širši, saj pomensko zaobjema poleg čezmejnih tudi transnacionalne in medregionalne programe.

Programiranje čezmejnih programov sodelovanja za obdobje 2014-2020 se je začelo že v letu 2012 in intenzivneje nadaljevalo v letu 2014 ter zaključilo v letu 2015 z oddajo predlogov operativnih programov v pregled in potrditev Evropski komisiji.

Za posamezen program se je opredelilo vsebinske, finančne in organizacijske elemente ter določilo postopke upravljanja, izvajanja in spremljanja programov. V postopku programiranja so sodelovali:

  • organi upravljanja in skupni sekretariati (formalno in tehnično vodili vse faze);
  • predstavniki držav članic (usmerjali in odločali);
  • zunanji strokovnjaki za pripravo programov sodelovanja, predhodno vrednotenje in presojo okoljskih vplivov v povezavi z nacionalnimi organi, pristojnimi za presojo okoljskih vplivov;
  • deležniki na različnih področjih, ki so vključeni v posvete na čezmejni in nacionalni ravni;
  • predstavniki Evropske komisije.

Dogovorjene prioritete in specifični cilji po posameznih programih so rezultat kompleksnih in dolgotrajnih usklajevanj z vsemi deležniki, izhajajo pa iz ciljev EU strategije Evropa 2020 in Teritorialne agende 2020 ter potreb, izzivov in razvojnih potencialov, ki so jih opredelile teritorialne analize na podlagi študij o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih posameznih programskih območij. Upoštevalo je se pravilo osredotočenja na manjše število tematskih ciljev: čezmejni programi so 80 % sredstev osredotočili na največ štiri tematske cilje, določene v prvem odstavku 9. člena  Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Evropsko čezmejno sodelovanje se sofinancira s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Ta se dodeljujejo ali preko javnih razpisov, ki jih objavljajo organi upravljanja, ali s pomočjo neposrednega potrjevanja projektov na skupnih nadzornih odborih. Organi upravljanja bodo pogodbe za sredstva iz ESRR sklepali neposredno z vodilnim partnerjem izbranega projekta, le ta pa bo prevzel odgovornost za zagotovitev izvedbe celotnega projekta; vodilni partner z drugimi projektnimi partnerji iz obeh držav v skupnem projektu sklene pogodbo, na podlagi katere se vodilni partner zavezuje, da jim bo nakazoval ESRR sredstva skladno s potrjenimi izdatki.