Evropska komisija je objavila rezultate neodvisne ocene naložb EU v obdobju 2007–2013, ki jih spremljajo poročila o posameznih državah članicah.
Ključna rezultata ocenjenega obdobja 2007–2013 sta: ustvarjenih je bilo milijon novih delovnih mest, kar ustreza tretjini vseh neto delovnih mest, ki so v tem obdobju nastala po vsej EU, in za vsak evro vloženih sredstev kohezijske politike se je BDP povečal za 2,74 EUR, kar pomeni, da pričakovan donos teh sredstev do leta 2023 znaša bilijon EUR dodatno ustvarjenega BDP.
Kohezijska politika je koristila gospodarstvom vseh držav članic EU in jim zagotavljala podporo v težkih gospodarskih razmerah. Je eden od stebrov strategije EU za rast in delovna mesta, v njenem okviru pa je naložbe prejelo skoraj 400 000 MSP in zagonskih podjetij.
Med drugimi nazornimi primeri v državah članicah je politika pomagala:
- ustvariti več kot 100 000 delovnih mest v Nemčiji,
- podpreti 21 000 zagonskih podjetij na Švedskem,
- podpreti približno 3 900 raziskovalnih projektov na Madžarskem in
- obnoviti več kot 630 km cest v Latviji, večinoma v vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T).
Ocena obdobja 2007–2013 je prispevala tudi k opredelitvi področij, na katerih bi politiko lahko izboljšali:
- Usmerjenost v rezultate in uspešnost
V oceni je navedeno, da bi se lahko okrepili cilji in osredotočenost na rezultate. To se je že obravnavalo v reformi za obdobje 2014–2020 z uvedbo posebnih ciljev vsakega programa, na primer število ustvarjenih delovnih mest ali zmanjšanje emisij CO2, in z osredotočenostjo na nekaj področij z velikim potencialom za rast. Med razmislekom o okviru za obdobje po letu 2020 bo še večja osredotočenost na uspešnost prek poenostavitve in boljših sinergij z drugimi skladi EU osrednjega pomena.
- Uporaba finančnih instrumentov
V obdobju 2007–2013 je narasla uporaba sredstev v okviru finančnih instrumentov, in sicer z milijarde EUR v obdobju 2000–2006 na 11,5 milijarde EUR. Ti instrumenti so imeli ključno vlogo pri zagotavljanju financiranja MSP med kreditnim krčem v obdobju finančne krize.
V oceni je bilo ugotovljeno, da pravne določbe niso dovolj natančne, kar je skupaj s pomanjkanjem izkušenj številnih izvajalskih organov privedlo do zamud pri izvajanju. V sedanjem in prihodnjih programskih obdobjih bosta izziv za programe kohezijske politike predstavljala razširitev področja uporabe njenih finančnih instrumentov, da bodo pokrivali več kot zgolj podporo podjetjem, in poenostavitev pravil, ki te instrumente urejajo.
- Trajnostni razvoj mest
11 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za obdobje 2007–2013, tj. skoraj 29 milijard EUR, je bilo porabljenih za projekte razvoja mest in socialne infrastrukture. V oceni je bilo ugotovljeno, da bi bilo učinek naložb EU na tem področju mogoče povečati z oblikovanjem celostnih strategij za prenovo mest in socialne projekte z večjo udeležbo lokalnih deležnikov in upravičencev skladov.
Komisija si pri izvajanju programov v obdobju 2014–2020 – tudi zaradi novih izzivov, s katerimi se soočajo mesta, recimo potrebe po vključevanju migrantov – vse bolj prizadeva, da bi deležnike v mestih, tj. lokalne organe, nevladne organizacije in poslovne partnerje, vključila v oblikovanje mestne politike EU, bodisi prek partnerstev v okviru urbane agende za EU bodisi prek neposrednega dialoga z župani.