Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je Evropski komisiji (EK) poslala končna poročila o izvajanja vseh treh operativnih programov za obdobje 2007–2013. Na tej podlagi bo lahko EK leta 2018 Sloveniji izplačala še zadnjih pet odstotkov sredstev v okviru izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2007–2013, kar pomeni, da je Slovenija na poti, da uspešno izkoristi vsa evropska sredstva.
Končna poročila o izvajanja Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 in Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 so še zadnji korak, ki ga mora država članica do 31. marca 2017 narediti, da bo lahko EK leta 2018 Sloveniji izplačala zadnjih pet odstotkov sredstev preteklega programskega obdobja. Gre za utečeni postopek izvajanja evropske kohezijske politike, ki velja za vse države članice.
Slovenija zaključuje programsko obdobje 2007–2013 kot ena najuspešnejših držav članic EU. Naša država je bila med osmerico tistih, ki jim je še pred uradnim zaključkom programskega obdobja uspelo povrniti v nacionalni proračun maksimalno kvoto sredstev – 95 odstotkov (od dobre štiri milijarde evrov). Skupaj je sofinanciranih dobrih 5,8 milijarde evrov projektov in programov zelo raznovrstnih prejemnikov od državnih institucij, občin in podjetij, do različnih prejemnikov s področja šolstva, sociale, kulture, športa itd.), kar pomeni skupaj z deležem, ki so ga prispevali prejemniki, preko 6 milijard evrov naložb na področjih krepitve razvojnih potencialov, okoljske in prometne infrastrukture ter razvoja človeških virov. Z njimi smo skupaj uresničili več kot 5700 projektov, ki so Sloveniji prinesle mnoge uspešne zgodbe, številnim ljudem pa lepšo prihodnost. Nekaj teh zgodb izpostavljamo v nadaljevanju.
V finančni perspektivi 2007–2013 je bilo tako s sredstvi Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada:
na področju prometne infrastrukture:
- posodobljenih več kot 150 km javnih železniških prog (primer Pragersko–Hodoš);
- dosežena 100 odstotkov pokritost s signalom GSM-R na 1.200 km javnega železniškega omrežja;
- zgrajenih in posodobljenih več kot 100 km avtocestnih odsekov, kar omogoča nižje časovne stroške na leto v višini 48 milijonov evrov;
- zgrajenih 141.222 m2 protihrupnih ograj na obstoječih avtocestnih odsekih;
- zgrajenih 7 obvoznic mestnih središč;
- urejenih 84 nivojskih prehodov cest na javni železniški progi;
- zgrajenih več kot 40 km kolesarskih prog;
- poglobljen vplovni kanal koprskega tovornega pristanišča, s čemer se je povečala zmogljivost pretovora v bazenu;
- posodobljeno letališče Edvarda Rusjana Maribor;
- zgrajenih 12 parkirišč oz. 2.068 novih parkirnih mest »parkiraj in pelji se« v 9 občinah in
- izvedena integracija javnega potniškega prometa z uvedbo enotne vozovnice.
na področju okolja:
- zgrajenih 670 km kanalizacijskih vodov in zgrajenih/prenovljenih 43 čistilnih naprav;
- več kot 630.000 prebivalcev deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo zaradi novozgrajenega vodovodnega omrežja;
- zgrajenih 5 regijskih centrov za ravnanje z odpadki;
- 3 projekti, ki se nanašajo za izboljšanje poplavne varnosti in vzpostavitev sistema za celovito spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji;
- več kot 360 energetskih sanacij bolnišnic, srednjih in visokih šol, domov za starejše in drugih stavb v lasti lokalnih skupnosti;
- izvedene prenove javne razsvetljave, daljinskega ogrevanja in individualnih sistemov na lesno biomaso, s katerimi smo prihranili končno energijo, povečali proizvedeno energijo iz obnovljivih virov in zmanjšali emisije toplogrednih plinov.
na področju regionalne infrastrukture:
- ustvarjenih več kot 15.000 novih širokopasovnih priključkov;
- zgrajena mreža urgentnih centov;
- obnovljenih in revitaliziranih 33 kulturnih objektov;
- okvirno 340.000 m2 novih ali obnovljenih športnih površin.
na področju izobraževanja, zaposlovanja in podpore gospodarstvu:
- podprtih več kot 4.200 podjetij;
- ustvarjenih okvirno 1500 novih inovacij in patentov;
- več kot 540 mladih raziskovalcev v gospodarstvu;
- več kot 760 aplikativnih tehnologij, patentov ali inovacij za potrebe gospodarstva;
- več kot 18.800 podprtih novo nastalih podjetij – samozaposlitev;
- več kot 8.800 štipendistov;
- 300 podjetij je usposabljalo več kot 14.000 zaposlenih v okviru kompetenčnih centrov;
- več kot 19.000 subvencioniranih delovnih mest za brezposelne;
- okvirno 8000 oseb je pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo;
- več kot 380.000 udeležencev programov usposabljanja in izobraževanja;
- več kot 1.000 tujih gostujočih profesorjev in raziskovalcev;
- 30.000 vključenih otrok v Zdrav življenjski slog;
- 43 e-učbenikov;
- okvirno 28.000 učiteljev vključenih v programe profesionalnega usposabljanja,
- več kot 3800 ustvarjenih delovnih mest za ranljive skupine;
- okvirno 70.000 otrok posredno vključenih v programe dostopnosti in enakih možnosti;
- več kot 900 storitev e-uprave dosegljivih na svetovnem spletu;
- skrajšanje povprečnega časa posameznega sodnega postopka iz 9,5 na 3,1 meseca.
Uspešni projekti, ki Sloveniji prinašajo dodano vrednost, državljanom pa zaupanje v njihovo EU, so naš ključni cilj tudi pri izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Do leta 2023 ima Slovenija na voljo dobre 3 milijarde evrov razpoložljivih evropskih sredstev, s katerimi smo do sedaj podprli več kot 190 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti skoraj 940 milijonov evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta.