Ljubljana, 6. 1. 2017 – Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je danes Evropski komisiji poslala vlogo za potrditev 135 milijonskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Gre za finančno najobsežnejši okoljski projekt programskega obdobja 2014–2020, za katerega si Slovenija obeta nekaj manj kot 70 milijonov evrov evropskih sredstev, 12 milijonov bo prispeval proračun Republike Slovenije, preostanek pa občine Ljubljana, Medvode in Vodice. S potrditvijo vloge bo lahko Slovenija začela uresničevati naložbo, ki bo za več kot 300.000 prebivalcev do leta 2020 celostno in trajno uredila odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda. Evropska komisija bo projekt pregledala predvidoma v treh mesecih.
V okviru projekta se načrtuje nadgraditev Centralne čistilne naprave (CČN) Ljubljana s terciarno stopnjo čiščenja (iz 360.000 PE na 555.000 PE) in ukinitev obstoječih, preobremenjenih čistilnih naprav na Brodu, v Pirničah, na Rakovi jelši, v Vodicah in Polju. Skoraj 22.000 prebivalcev bo na novo priključenih na javni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v okviru obsežnih gradbenih del, ki se bodo izvajala predvidoma od druge polovice leta 2017 do konca leta 2020, pa bo zgrajenih še 131 kilometrov sanitarnih kanalov, tri vakuumske postaje, 16 črpališč in zadrževalni bazen.
Projekt bo tako prispeval k nadaljnjemu družbeno gospodarskemu razvoju območja v vseh omenjenih občinah, zmanjšala se bo količina direktnih izpustov v okolje (v podzemno vodo), izboljšala kakovost podtalnice Ljubljanskega polja ter kakovost rek Ljubljanice, Save in Donave ter zmanjšala evtrofikacija Črnega morja zaradi terciarnega čiščenja na centralni čistini napravi Ljubljana. S tem se bo izboljšala kakovost življenja prebivalk in prebivalcev ter dvignila njihova bivalna raven.
Sicer pa naložba obsega gradnjo v treh delih:
- 1. del: nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana, ki obsega:
o izgradnjo povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana v skupni dolžini 12.106 m in izgradnjo zadrževanega bazena s črpališčem.
o Izgradnjo kanalizacije v občini Medvode in sicer: izgradnjo sanitarne kanalizacije po Čarmanovi ulici, kanalizacije Vikrče-Verje od občinske meje Ljubljana do obstoječe kanalizacije v Zg. Pirničah, kanalizacije v Rakovniku, kanalizacije v Vikrčah, kanalizacije v naselju Vaše, Goričane in Ladja, kanalizacije v naselju Verje in zg. Pirniče, kanalizacije v naselju Preska, kanalizacije v naselju Sp. Pirniče in Vikrče, v skupni dolžini 21.999 m sanitarnih kanalov in dveh dodatnih črpališč.
o Izgradnjo povezovalnega kanala do občine Vodice: povezovalni kanal SP1 Skaručna Vodice, navezovalni kanal SV1 na Ljubljano in povezovalni kanali do Bukovice v skupni dolžini 9.084 m sanitarnih kanalov.
- 2. del: izgradnja III. faze CČN Ljubljana, ki vključuje nadgradnjo CČN Ljubljana iz obstoječe naprave s kapaciteto 360.000P E na kapaciteto 555.000PE, izgradnjo terciarne stopnje čiščenja (odstranjevanje dušikovih spojin in fosforja) ter vse predvidene prilagoditve in optimizacijo obdelave blata s povečanjem zmogljivosti za sprejem blata iz malih čistilnih naprav in greznic.
- 3. del: dograditev kanalizacije v aglomeracijah nad 2.000 PE v MOL, ki vključuje izgradnjo sanitarnih kanalov in objektov v aglomeracijah 16481 Ljubljana, 16482 Tacen, 16488 Sadinja vas in 3637 Gameljne v skupni dolžini 88.317 m, izgradnjo 3 vakuumskih postaj in 13 črpališč.
Projekt, katerega nosilec je Ministrstvo za okolje, so pregledali in pomagali pripraviti tudi strokovnjaki iz evropske pobude JASPERS (Joint Assistance to Support Project in European Regions). Gre za skupno pomoč Evropske komisije, Evropske investicijske banke (EIC) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), pri pripravi velikih projektov, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v evropskih regijah. S tehnično pomočjo JASPERS se prenašajo bogate izkušnje, ki jih imata EIB in EBRD, pri pripravi velikih projektov, zlasti na področju prometa in okolja. Združena prizadevanja vseh treh institucij so namenjena podpori uspešnega izvajanja kohezijske politike, njihov glavni cilj pa je državam članicam pomagati pri pripravi projektov, da lahko službe Komisije hitreje odobrijo podporo EU za te projekte.
Več informacij: Ministrstvo za okolje in prostor.