O energetski varnosti in obnovljivih virih energije smo pisali že prejšnji teden, tokrat pa bomo to področje pogledali še nekoliko podrobneje.
V letošnjem letu smo v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdali že 13 odločitev o podpori za energetsko sanacijo javnih stavb. V februarju smo sredstva namenili Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice, iz pobude React-EU pa za prenovo Splošne bolnišnice Nova Gorica. V marcu smo podpisali odločitve o podpori še za tri nove projekte. Sredstva za celovito energetsko sanacijo so bila odobrena Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za Centralno enoto Ljubljana ter Območni enoti Celje in Murska Sobota, sredstva pa je prejel tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano za stavbi v Kranju in Mariboru.
Tudi v aprilu smo evropska sredstva namenjali večji energetski učinkovitosti javnih zgradb, najprej za prenovo ginekološke zgradbe Splošne bolnišnice Novo mesto, nato pa tudi za energetsko sanacijo dveh prvotnih zgradb iste bolnišnice. Iz pobude React-EU pa smo odobrili evropska sredstva za sanacijo dveh objektov Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča.
Ob koncu maja smo sredstva namenili sanaciji Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Soča, junija pa prenovi objektov v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani. Tudi v dveh najbolj vročih mesecih smo nadaljevali s spodbujanjem energetske učinkovitosti – julija smo sredstva namenili prenovi Študentskega doma 1 v Mariboru, avgusta pa še prenovi stavbe Prometne šole Maribor, upravne stavbe Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Ljubljani ter Doma Štrk na Ptuju.
Le v letošnjem letu smo za energetsko sanacijo različnih stavb v javnem sektorju odobrili več kot 24 milijonov evrov. Uspešno zaključeni projekti bodo skozi zmanjšanja letne porabe energije pomembno prispevali k zniževanju obratovalnih stroškov, obenem pa je ustrezna energetska sanacija tudi eden pomembnih vzvodov trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Evropska unija projektom energetskih sanacij objektov, tako javnih kot zasebnih, namenja izdatna sredstva, saj je na tem področju zaradi neustrezne gradnje ali dotrajanih stavb še veliko manevrskega prostora za izboljšave in prihranke. Slovenija bo temu zavezana tudi v finančnem obdobju 2021–2027, saj je za to področje načrtovanih več kot 90 milijonov evrov.
Foto: Pixabay