Aktualne informacije o izvajanju NOO so zbrane na spletni strani Načrta za okrevanje in odpornost.
Voditelji držav članic so na Evropskem svetu dne 21. 7. 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir EU financiranja. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.
V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).
Vlada RS je na redni seji 27. avgusta 2020 obravnavala izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki so opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja financiranja. Na osnovi tega je bil pripravljen osnutek NOO, ki je bil 8. oktobra obravnavan in potrjen na redni seji Vlade RS. 19. oktobra je bil osnutek NOO posredovan v neformalno usklajevanje na EK. V nadaljevanju so potekali tehnični sestanki po posameznih področjih NOO z EK in posvetovanja z vsemi relevantnimi deležniki.
Vlada se je nato 23. decembra 2020 seznanila z aktivnostmi, ki so bile opravljene v zvezi z NOO po potrditvi osnutka 8. oktobra 2020. Vlada je Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naložila, da NOO v obravnavo in potrditev vloži po uveljavitvi evropske Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost.
Vlada je 28. aprila sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost ter pooblastila Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da dokument do 30. aprila 2021 posreduje Evropski komisiji.
Vlada je na seji dne 28. aprila 2021 sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja.
Slovenija je v NOO opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.
Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vključujejo vsebinsko povezane reforme in naložbe. Pri vsakem ukrepu so opredeljeni tudi relevantni mejniki in cilji. Na ta način bo mogoče spremljati njihovo izvajanje. V luči prizadevanj za zeleni prehod noben od ukrepov ne sme bistveno/pomembno škodovati okolju.
Razvojna področja in komponente NOO:
ZELENI PREHOD
- Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu
- Trajnostna prenova stavb
- Čisto in varno okolje
- Trajnostna mobilnost
- Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov
DIGITALNA PREOBRAZBA
- Digitalna preobrazba gospodarstva
- Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave
PAMETNA, TRAJNOSTNA IN VKLJUČUJOČA RAST
- RRI – Raziskave, razvoj in inovacije
- Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje
- Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov
- Preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine
- Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici
- Učinkovite javne institucije
ZDRAVSTVO IN SOCIALNA VARNOST
- Zdravstvo
- Socialna varnost in dolgotrajna oskrba
- Stanovanjska politika
NOO predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in dobrih 705 milijonov evrov posojil. Obseg koriščenja povratnih sredstev bo mogoče povečati, v kolikor bodo za to izkazane potrebe in v kolikor bodo pogoji ustrezni. Slovenija se glede na odlično bonitetno oceno namreč zadolžuje po negativni obrestni meri. Države članice lahko to storijo do avgusta 2023.
Skladno z Uredbo o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice v svojih NOO zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt za okrevanje in odpornost predvideva 42,45 % zelenim ciljem, 21.46% pa doseganju digitalnih ciljev.
V NOO so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi. Glede na omejenost sredstev bodo ostale naložbe, ukrepi in projekti, ki jih ni bilo mogoče umestiti v NOO, financirani iz drugih skladov, v okviru ostalih shem financiranja in iz državnega proračuna.
Vlada je tudi pooblastila SVRK, da v postopkih usklajevanja do formalne potrditve NOO s strani Sveta EU na podlagi predloga EK, dopolni načrt skladno s pripombami EK ter dokument administrativno in tehnično dokončno uskladi.
Vlada je tudi odločila, da bo nacionalni koordinator za izvajanje NOO nov organ v sestavi Ministrstva za finance, ki bo formalno vzpostavljen 1. junija 2021, naloge pa bo začel opravljati najkasneje do 1. avgusta 2021.
Načrt za okrevanje in odpornost
Predstavitev Načrta za okrevanje in odpornost
Povzetek Načrta za okrevanje in odpornost
Recovery and Resilience Plan - Summary
Izvedbena struktura Načrta za okrevanje in odpornost
Povzetek glavnih aktivnosti v postopku priprave Načrta za okrevanje in odpornost
Načrt za okrevanje in odpornost v celoti (Word)
Načrt za okrevanje in odpornost - Priloga 1 (Word)
Načrt za okrevanje in odpornost - Priloga 2 (Word)
Načrt za okrevanje in odpornost - Mejniki in cilji
Evropska zakonodaja – sprejete uredbe
Februarja 2021 je v veljavo stopila UREDBA (EU) 2021/241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.