Kohezijska politika po 2020
Več o Kohezijski politiki po 2020 in finančni perspektivi 2021 - 2027 si preberite na strani: https://evropskasredstva.si/
Sredstva kohezijske politike bodo tudi v prihodnje usmerjena v regije, ki najbolj zaostajajo za preostalo EU, hkrati bo kohezijska politika ostala tudi močna, neposredna povezava med EU ter njenimi regijami in mesti.
Ena glavnih značilnosti predloga Komisije za modernizirano kohezijsko politiko je osredotočenost na ključne naložbene prioritete, pri katerih lahko EU doseže najboljše rezultate. V predlogu Komisije je načrtovana podpora naslednjim petim prednostnim področjem, ki bodo gonilna sila naložb:
- pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
- bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj);
- bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT);
- bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
- Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).
Evropska zakonodaja – sprejete uredbe
Uredba o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021 - 2027
Uredba o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije
Evropska zakonodaja – zakonodajni predlogi
Uredba o skupnih določbah - CPR (predlog)
Uredba o skupnih določbah - CPR (popravljen predlog)
Uredba o ESRR in KS (popravljen predlog)
Uredba o Evropskem socialnem skladu + (predlog)
Uredba o Evropskem socialnem skladu + (popravljen predlog)
Uredba o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (predlog)
Uredba o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (popravljen predlog)
POVEZOVANJE Z EVROPSKIM SEMESTROM
Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik je na ravni Unije okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. V njihovo podporo države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije, katerih namen je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore. Za bolj usklajene ekonomske politike Komisija predlaga okrepitev povezave med proračunom EU in evropskim semestrom, zato bodo države članice pri pripravi programskih dokumentov zavezane k upoštevanju priporočil Komisije za posamezne države ter priporočil, ki jih v okviru evropskega semestra za posamezno državo sprejme Svet.
ENOSTAVNEJŠE UPRAVLJANJE IN NADZOR
Z namenom povezovanja izvajanja skladov Unije uredba o skupnih določbah združuje sedem evropskih skladov, ki se izvajajo na način deljenega upravljanja (deljeno upravljanje je predlagano tudi za izvajanje novega Sklada za pravični prehod). Enoten sklop pravil v prihodnjem programskem obdobju prinaša manj birokracije in enostavnejše postopke v okviru dodelitve sredstev. Komisija predvideva 80 ključnih upravnih poenostavitev in milejši sistem nadzora za programe z dokazano dobrimi rezultati.
Tudi sicer bo omogočena večja prožnost in možnost odziva na nastajajoče potrebe, saj bo, po vmesnem pregledu, možno spremeniti programe za zadnji dve leti obdobja financiranja glede na nove prioritete, uspešnost programov in najnovejša priporočila za posamezne države. V določenem obsegu bodo lahko države članice znotraj programov sredstva prerazporejale tudi brez odobritve Komisije. Do 5 % dodeljenih sredstev vsakega sklada bodo države članice lahko prispevale v nov centralno upravljan instrument InvestEU, ki bo naravnan na doseganje ciljev kohezije, seveda za projekte v Sloveniji.
VEČ POVEZOVANJA
Posodobljeni okvir kohezijske politike v obdobju 2021–2027 omogoča večje sinergije, povezovanje in sodelovanje med skladi, zajetimi z enotnimi pravili, in tudi z drugimi instrumenti iz proračuna EU, ki so namenjeni uresničevanju istih ciljev na področju inovacij, podnebnih ukrepov, rasti in ustvarjanja delovnih mest.
Proces strateškega načrtovanja, v katerem bodo opredeljeni skupni cilji in skupna področja dejavnosti različnih programov, bo omogočil povezovanje ukrepov podprtih iz skladov kohezijske politike in ostalih skladov v okviru enotnih pravil ter povezovanje z drugimi instrumenti proračuna EU, kot so na primer program Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, Program za digitalno Evropo, program Erasmus plus, instrument LIFE in sklad InvestEU.
Znotraj enotnih pravil za sklade v deljenem upravljanju, ki jih za ESRR, ESS plus, KS, ESPR ter AMIF, SNV in IUMV določa predlog uredbe o skupnih določbah, je tako mogoča lažja priprava lokalnih strategij za vključevanje migrantov in iskalcev azila, enostavnejše kombiniranje sredstev ESRR in ESS plus na ravni projekta, kar je lahko zelo učinkovito v okviru načrtovanja razvoja mest, ter jasnejše in lažje združevanje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v en sam projekt.
Komisija kot novost predlaga tudi nadgrajeni Evropski socialni sklad plus, ki bo združil Evropski socialni sklad (ESS), Pobudo za zaposlovanje mladih (YEI), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije in Program EU za zdravje. Programi ESS+ se bodo osredotočali zlasti na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra in evropskega stebra socialnih pravic.
Podrobneje o Evropskem socialnem skladu in Evropskem stebru socialnih pravic, ki zagotavlja nove in učinkovitejše pravice za državljane na temelju 20 načel, na spletni strani Evropske komisije.
Komisija želi s sredstvi kohezijske politike spodbujati skladen regionalni razvoj in je v tej luči naklonjena lokalnim regionalnim strategijam razvoja oz. programom integriranega teritorialnega razvoja, ko se v enem programskem dokumentu opredelijo glavni izzivi posameznih območij, ki jih kohezijska politika lahko naslovi.
Medregionalno in čezmejno sodelovanje v okviru INTERREG-ovih programov bo za regije poenostavljeno, saj bodo lahko del dodeljenih sredstev uporabile za financiranje skupnih regijskih projektov kjerkoli v Evropi. Nova generacija INTERREG programov bo državam članicam pomagala pri premagovanju čezmejnih ovir in razvoju skupnih storitev. Komisija predlaga tudi nov instrument (evropski čezmejni mehanizem) za obmejne regije in države članice, ki želijo uskladiti svoje pravne okvire.
Na podlagi uspešnega pilotnega ukrepa v obdobju 2014–2020 Komisija predlaga vzpostavitev instrumenta za medregionalne naložbe v inovacije v predvideni vrednosti 900 milijonov evrov. Regije s podobnimi možnostmi (predvideva se tudi vključitev programov IPA/ENI) pametne specializacije bodo deležne večje finančne podpore za vzpostavitev vseevropskih grozdov v prednostnih sektorjih, kot so velepodatki, biotehnologija, krožno gospodarstvo, napredna proizvodnja in kibernetska varnost.
KOHEZIJSKI PAKET ZA SLOVENIJO
Komisija v predlogu ohranja tri kategorije razvitosti regij:
- manj razvite, ki dosegajo do 75 odstotkov povprečja razvitosti EU,
- regije v prehodu, ki dosegajo od 75 do 100 odstotkov povprečja razvitosti EU,
- bolj razvite regije, ki presegajo 100 odstotkov povprečja razvitosti EU.
Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji - Zahodno Slovenijo in Vzhodno Slovenijo. Slovenski BDP na prebivalca, izražen v standardih kupne moči (PPS), je leta 2019 dosegal 89 odstotkov povprečja EU oz. dve odstotni točki več kot v 2018. Zahodna Slovenija je dosegla 106 odstotkov povprečja, Vzhodna Slovenija pa 73 odstotkov, kažejo podatki Eurostata.
Vendar, Evropska komisija je za dodeljevanje sredstev državam za nov večletni finančni okvir 2021-27 vzela leto 2018. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v standardih kupne moči (PPS), je tistega leta dosegal 87 odstotkov povprečja EU-ja. Razlika v povprečni razvitosti med Zahodno in Vzhodno Slovenijo pa se je celo povečala - Zahodna Slovenija je dosegala 105 odstotkov povprečja EU-ja, Vzhodna Slovenija pa 72 odstotkov.
Slovenija je bila pri pogajanjih o večletnem evropskem proračunu, ki so bila zaključena 21. 7. 2020 v Bruslju, uspešna, saj ostaja neto prejemnica. V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija prejela 3,2 milijarde evrov na področju kohezijske politike, 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike in 253 milijonov iz Sklada za pravičen prehod v prvi fazi.
Sredstva evropske kohezijske politike 2021-2027 so na nacionalni ravni načrtovana v okviru enega (operativnega) Programa, v katerega so vključeni 4 skladi:
- Kohezijski sklad (celotna Slovenija),
- Evropski sklad za regionalni razvoj (ločeno na V kohezijsko in Z kohezijsko regijo glede na dan finančni razrez s strani EK),
- Evropski socialni sklad (ločeno na V kohezijsko in Z kohezijsko regijo glede na dan finančni razrez s strani EK),
- Sklad za pravični prehod (za 2 premogovniški regiji: Zasavje in Šaleška dolina).
|
SKLAD |
VZHODNA KOHEZIJSKA REGIJA (v mio EUR)* |
ZAHODNA KOHEZIJSKA REGIJA (v mio EUR)* |
SKUPAJ (v mio EUR) |
|
Kohezijski sklad |
|
718 |
|
|
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)** |
1.169 |
368 |
1.537 |
|
Evropski socialni sklad (ESS) |
537 |
169 |
706 |
|
Sklad za pravični prehod (v prvi fazi) |
|
253 |
|
|
SKUPAJ |
|
3.214 |
|
*Intenzivnost prispevka EU dela pri ESS in ESRR:
Vzhodna kohezijska regija: 85%
Zahodna kohezijska regija: 40%
** Skladno z uredbo EU je potrebno za ESRR spoštovati predpisane %, ki jih je glede na razvitost posamezne regije potrebno nameniti za CP 1 (bolj razvite regije min. 55 % ESRR; manj razvite regije min. 25 % ESRR) in CP 2 (vsaj 30 % ESRR).
Predlog Evropske komisije iz februarja 2020 je sicer predvideval bistveno nižje stopnje sofinanciranja za različno razvite regije, kot je bilo kasneje dogovorjeno na Evropskem Svetu 21. julija 2020.
Prav tako je v okvir (operativnega) Programa za obdobje 2021-2027 vključen Sklad za pravičen prehod, ki ga v obdobju 2014-2020 ni bilo. S sredstvi tega sklada se dodatno zagotavlja podpora ljudem, gospodarstvom in okolju na območjih, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, izhajajočimi iz procesa prehoda na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030, ter na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050.
Osnutek Sporazuma o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021-2027 (datum objave: 9. 2. 2022)
Osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, različica 1.0 (datum objave: 8. 3. 2022)
Predstavitev črpanja evropskih sredstev: NAPREDNA SLOVENIJA 2021-2027 (datum objave: 14. 2. 2022)
Strategija pametne specializacije - S5 (datum objave: 30. 11. 2021)
AKTUALNO STANJE
Voditelji držav članic EU so 21. julija 2020 potrdili večletni finančni okvir EU za obdobje 2021-2027 (1074 milijard evrov) in nov instrument za okrevanje, NextGenerationEU (750 milijard evrov). S tem so šefi vlad in držav EU v Evropskem svetu sledili predlogom Evropske komisije, ki je za odpravljanje gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest v instrumentu za okrevanje NextGenerationEU predvidela nepovratna sredstva in posojila za pomoč državam članicam.
Sprejemanje zakonodajnega okvira za kohezijo po letu 2020 lahko spremljate na spletnih straneh Evropske komisije za regionalni in urbani razvoj in socialne zadeve ter na spletni strani Evropskega parlamenta.