Ljubljana, 24. maj 2019 – Jamstvo za mlade, zaveze vseh držav članic, da mlajšim od 25 let zagotovijo kakovostno ponudbo, je od njegove uvedbe koristilo že več kot 14 milijonom mladih Evropejcev. Zadnji podatki Evropske komisije kažejo, da sta tako stopnja brezposelnosti mladih kot tudi delež mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, dosegla najnižjo raven od leta 2014. Številne ukrepe na področju Jamstva za mlade, ki se sofinancirajo s sredstvi Evropskega socialnega sklada, uspešno izvajamo tudi v Sloveniji.
Podatki za posamezne države članice, ki jih je objavila Evropska komisija, kažejo, da sta se tako stopnja brezposelnosti mladih, starih od 15 do 24 let ( iz 24 % na trenutnih 14.6 %) kot delež mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (iz 13 % na trenutnih 10.2 %) spustila na najnižjo raven v petih letih izvajanja Jamstva za mlade. Tudi v Sloveniji je brezposelnost mladih v tej starostni skupini med leti 2013 in 2017 padla za približno 10 %. Delež mladih med 15 in 24 letom starosti, ki niso vključeni niti v zaposlovanje, niti izobraževanje ali usposabljanje je samo v dveh letih (med 2015 in 2017) padel za približno 3 %. Upadel je tudi delež tistih, ki so v starostni skupini med 18 in 24 letom starosti opustili izobraževanje ali usposabljanje.
Številke o izvajanju Jamstva za mlade in Pobude za zaposlovanje mladih, ki je eden glavnih finančnih virov EU, ki podpira izvajanje Jamstva za mlade, torej kažejo, da je bil dosežen opazen napredek. A delo se kljub spodbudnim trendom ne sme zaključiti. Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je ob tem dejala: »Uvedli smo Jamstvo za mlade, hkrati pa koristimo sredstva naših evropskih skladov, da bi se uspešno spopadli z enim najbolj perečih socialnih problemov našega časa, brezposelnostjo mladih. Čeprav bi si želeli še več mladih na trgu dela, je spodbudno dejstvo, da Jamstvo za mlade s svojimi ukrepi pomeni resničen preobrat in predstavlja upanje za boljšo prihodnost. Od leta 2014 je shema namreč pomagala že več kot 14 milijonom mladih Evropejcev.« Brezposelnost mladih se je občutno znižala v vseh državah članicah, vključno z Grčijo, Italijo in Španijo, ki so se kopale v najbolj črnih številkah. Prav tako se je v večini držav članih znižal delež mladih med 15. in 24. letom, ki niso zaposleni ali vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, t.i. NEET. Vse od leta 2014 shema Jamstvo za mlade s svojimi ukrepi in priložnostmi letno pomaga preko 3.5 milijona mladih Evropejcev. Do konca leta 2017 je 2.4 milijona mladih prejelo neposredno podporo iz Pobude za zaposlovanje mladih v regijah in državah, ki jih je brezposelnost mladih najbolj prizadela. Stopnja brezposelnosti mladih je sicer še vedno dvakrat višja od skupne stopnje brezposelnosti v EU, vendar v primerjavi z njo upada veliko hitreje.
JAMSTVO ZA MLADE IN POBUDA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH
Jamstvo za mlade je politična zaveza vseh držav članic, sprejeta aprila leta 2013, da vsem mlajšim od 25 let zagotovijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje šolanje, vajeništvo, pripravništvo oziroma delovno prakso, in sicer v štirih mesecih od izgube zaposlitve ali zaključka formalnega izobraževanja.
Evropska komisija je Jamstvo za mlade začela izvajati leta 2014, da bi se uspešno spopadla z naraščajočo brezposelnostjo mladih v Evropi. Rezultati izvajanja Jamstva za mlade v teh letih so se izkazali za učinkovite; v EU je 1,4 milijona manj brezposelnih mladih kot leta 2013, 1,9 milijona manj je mladih, ki niso zaposleni ali vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (NEET) kot leta 2013, medtem ko je od leta 2014 več kot 14 milijonov mladih Evropejcev sprejelo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo.
Pobuda za zaposlovanje mladih (2013-2017)
Pobuda za zaposlovanje mladih je med glavnimi finančnimi viri EU, ki podpirajo izvajanje Jamstva za mlade. Uvedena je bila leta 2013 kot ciljna podpora mladim do 25. leta starosti predvsem v regijah, kjer je brezposelnost mladih presegla 25 %. Prvotno so proračunska sredstva Pobude obsegala 6.4 milijarde EUR in bila namenjena mladim iz 20 držav članic, ki niso bili zaposleni ali vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (NEET). Kot prvi korak je Evropska komisija predlagala povečanje predhodnega financiranja v okviru Pobude, da bi pospešili izvajanje Jamstva za mlade in okrepili boj proti brezposelnosti mladih. Leta 2015 je Komisija predlagala povečanje predplačil upravičenim državam članicam s povečanjem stopnje predhodnega financiranja na 30 %. Predlog sta Evropski svet in Parlament sprejela. To je bil edinstven in izreden ukrep, ki so ga narekovale težke finančne razmere in omejena proračunska sredstva v državah upravičenkah kot posledica gospodarske krize.
V letnem nagovoru o stanju v Uniji leta 2016 je Juncker napovedal, da bo Komisija pospešila izvajanje Jamstva za mlade s predlaganim povišanjem proračunskih sredstev za Pobudo za zaposlovanje mladih. V skladu z dogovorom Evropskega Parlamenta in Sveta aprila 2017, se je obseg sredstev za Pobudo zvišal na 8.8 milijarde EUR. V letu 2019 se je proračun še dodatno zvišal, in sicer na okoli 9 milijard EUR, da bi podprl še več mladih Evropejcev v stiski.
JAMSTVO ZA MLADE IN POBUDA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH V SLOVENIJI
Slovenija je vsa razpoložljiva sredstva v okviru Pobude za zaposlovanje namenila programu »Prvi izziv 2015«. Njegov namen je bil spodbuditi zaposlovanje mladih iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija v starosti od 15 do 29 let, ki niso bili zaposleni in se niso izobraževali ali usposabljali. Tako so bili mladi iz ciljne skupine vključeni v subvencionirano zaposlitev pri delodajalcih v obliki delovnega razmerja za obdobje 15 mesecev s trimesečnim poskusnim delom (3+12). Do podpore so bili upravičeni le mladi brezposelni iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija (kjer je bila v primerjavi s kohezijsko regija Zahodna Slovenija znatno višja stopnja brezposelnosti mladih), na javno povabilo pa so ponudbe lahko poslali delodajalci iz obeh kohezijskih regij.
Izbrani delodajalci so prejeli subvencijo za sklenitev delovnega razmerja z upravičeno osebo za obdobje 15 mesecev, vključno s trimesečnim poskusnim delom. Vrednost subvencije za 15-mesečno obdobje za zaposlitev za polni delovni čas je znašala 7.250,00 EUR, pri čemer je v poskusnem obdobju zaposlitve delodajalec za sklenitev delovnega razmerja z osebo iz ciljne skupine prejel do 2.250,00 EUR, v preostalih 12 mesecih pa do 5.000,00 EUR.
Za subvencionirane zaposlitve 2.859 mladih je bilo na voljo skupaj 20,7 milijona EUR. Program je sofinancirala Evropska unija iz Pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada, preostali del sredstev pa je bil zagotovljen iz slovenskega proračuna. Program je nastal na podlagi ukrepa iz leta 2014, ki je podprl 900 mladih v okviru izvajanja Jamstva za mlade. Vrednotenje je pokazalo, da je program ustrezno naslovil ključne izzive in pričakovanja ciljne skupine. Sistem spremljanja je temeljil na 'smart' kazalnikih (specifičnih, merljivih, realno dosegljivih, relevantnih in časovno omejenih). Ugotovljeno je bilo, da je bil program Prvi izziv 2015 uspešno izveden, saj je ob zaključku programa kar 79.5 % udeležencev imelo zaposlitev, šest mesecev po zaključku programa pa je bilo zaposlenih 76% udeležencev, kar dokazuje, da je program omogočal trajnostno zaposlitev. Stopnja zadovoljstva z zaposlitvijo v okviru programa Prvi izziv 2015 med anketiranci je bila kar 68 % (29 % jih je bilo z zaposlitvijo zelo zadovoljnih, 39 % pa zadovoljnih).
Več o Jamstvu za mlade in Pobudi za zaposlovanje mladih v Sloveniji: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vir izvornega besedila: Evropska komisija.