Ljubljana, 6. marec 2019 – V Hiši EU v Ljubljani je danes potekal zaključni dogodek evropskega medijskega projekta Makroregije Tukaj in Zdaj. Slovenija je edina država članica EU, ki s leži s celotnim ozemljem na stičišču treh makroregij - Jadransko–Jonske, Alpske in Podonavske. S ciljem predstaviti zgodbe ljudi, ki živijo na teh območjih, je TV Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo, pristopila k medijskemu projektu Makroregije Tukaj in Zdaj. V njegovem okviru je nastalo 25 kratkih oddaj, tri 20-minutne oddaje in 50 minutna kompilacija, v katerih so predstavili zgodbe, ki povezujejo ideje, ljudi in države v okviru evropskih makroregij. Pri iskanju in snovanju zgodb je sodelovala tudi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Kot je poudaril njen predstavnik Dimitrij Pur, direktor Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme, pričevanja posameznikov v oddajah TV Slovenija dokazujejo, da povezovanje med različnimi državami prinaša vsem vključenim nova obzorja in priložnosti v luči prihodnosti EU.
V izvajanju kohezijske politike preteklega programskega obdobja so se namreč pojavile nove oblike teritorialnega sodelovanja, kot prilagojeni odzivi na makroregionalne izzive. Evropska komisija je takrat pripravila dve makroregionalni strategiji – za regiji Baltskega morja in Podonavja, kasneje pa še makroregionalni strategiji za Jadransko–jonsko in Alpsko makroregijo. Slovenija je edina država, ki je vključena v izvajanje treh od štirih, Podonavsko, Alpsko in Jadransko-jonsko.
»Kljub temu, da si s skupnimi cilji, pri oblikovanju katerih sodelujejo prav vse članice Evropske unije, prizadevamo za trajnostni razvoj vseh regij, pa se pogosto izkaže, da še premalo sodelujemo«, je povedal Dimitrij Pur. Kot je dejal, bodo vedno obstajali skupni izzivi, ki se tičejo le nekaterih geografskih prostorov in ki presegajo državne meje. Poudaril je, da so tudi zato nastale makroregionalne strategije. »Vsi partnerji na določenem geografskem območju sledimo istim ciljem, ne glede na kulturne, ekonomske, družbene ali politične raznolikosti, zato imajo te strategije izjemno dodano vrednost. Tudi zato, ker enakopravno vključujejo države nečlanice in s tem pomembno prispevajo tudi k širitvenim procesom in k prenosu več znanj oz. izkušenj. Slovenskim partnerjem prinaša povezava dodatne možnost uveljavljenja preko meja v makroregionalnem prostoru. Sodelovanje ni zmeraj nekaj samoumevnega, nekaj kar se bo odvilo povsem samodejno, ampak je za to potrebna želja po preseganju povprečnosti. »Sodelovanje se ne zgodi, ampak se zgradi in današnji dogodek dokazuje, da se vložek v sodelovanje obrestuje, prinaša več idej in trajnostnih rešitev«, še meni Dimitrij Pur.
Kot je povedal, je bila Sloveniji v okviru Jadransko-jonske makroregionalne strategije zaupana tudi naloga vodenja in koordinacije podporne točke EUSAIR Facility point. Njegovi sodelavci na projektu skupaj s kolegi iz ostalih držav snujejo nacionalne in meddržavne dogodke, katerih cilj je oblikovati skupen glas regije, razvijajo pa se tudi skupne projektne ideje. Proces pomembno prispeva tudi k integraciji Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Albanije v procese EU.
Staša Mesec, vodja projekta EUSAIR Facility Point na SVRK, je ob tem spomnila, da je v interesu partnerstva, da se zgodbe, ki so nastale v okviru projekta Makroregije Tukaj in Zdaj, predstavi tudi širše, saj na svež in inovativen način predstavljajo pomembnost sodelovanja in povezovanja različnih držav s skupnimi cilji. »Te zgodbe želimo maja 2019 predstaviti tudi na forumu v Črni gori, saj želimo projekt in zgodbe teh dokumentarnih filmov ter pridobljene izkušnje v okviru projekta skupaj z TV Slovenija prenesti tudi mladim, ki bodo tam sodelovali«.
Dogodek so sicer organizirali RTV Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve (koordinator strategij evropskih makroregij za Slovenijo) in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (nosilec projekta EUSAIR Facility Point).