S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Minister dr. Aleksander Jevšek na neformalnem zasedanju Sveta EU za splošne zadeve v Pragi: Primarna naloga kohezijske politike je zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, kar je možno le z dolgoročnim načrtovanjem strukturnih reform in naložb

Minister dr. Aleksander Jevšek na neformalnem zasedanju Sveta EU za splošne zadeve v Pragi: Primarna naloga kohezijske politike je zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, kar je možno le z dolgoročnim načrtovanjem strukturnih reform in naložb
Foto: flickr_EU2022_CZ

Praga, 2. september 2022 - Minister Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek se je 1. in 2. septembra 2022 udeležil neformalnega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v formaciji kohezijskih ministrov v Pragi, ki ga je sklicalo češko predsedstvo. Ob robu zasedanja se je sestal tudi z evropsko komisarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira.

 

Ministri, pristojni za kohezijo, so na zasedanju podrobneje obravnavali vlogo kohezijske politike kot najpomembnejše politike EU za zmanjševanje razvojnih neravnovesij med evropskimi regijami in njen prispevek pri blaženju izrednih razmer, ki v zadnjem času pretresajo Evropo in svet. Izmenjali so mnenja o vprašanju, kako naj kohezija ohrani svojo primarno naložbeno vlogo in hkrati omogoča odziv na nepredvidene izzive, s katerimi se bo najverjetneje tudi v prihodnosti soočala Evropska unija.

 

Minister dr. Jevšek je poudaril, da kohezija znatno prispeva k soočanju s krizami in odpravljanju njihovih posledic, zlasti v najbolj prizadetih državah članicah, a vendar je in tudi bo ostal njen glavni cilj krepitev

ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z zmanjšanjem neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, kar je možno uresničiti le z dolgoročnim načrtovanjem strukturnih reform in naložb. Kot je dejal, Slovenija meni, da bi se komplementarnosti in sinergije bolj učinkovito zagotavljale z manj različnih programov/instrumentov bodisi v deljenem upravljanju ali v neposrednem in posrednem upravljanju EK.

 

Če se bo EU tudi v prihodnje srečevala s tako velikimi krizami in z njihovimi posledicami za vse prebivalce in prebivalke EU, bodo za reševanje kriz zagotovo potrebna dodatna sredstva, tudi kohezijska. Ker se kohezija izvaja v deljenem upravljanju, lahko države članice veliko učinkoviteje usmerijo sredstva na področja in upravičence, ki jih najbolj potrebujejo. Ena izmed možnosti, ki jo ima EU na voljo, je po besedah ministra dr. Jevška tudi povečanje sredstev povratne rezerve v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki bi bilo namenjeno hitremu odzivanju na krize.

 

Ob robu zasedanja je minister dr. Jevšek opravil tudi prvo bilateralno srečanje z evropsko komisarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira. Spregovorila sta o težavah pri izvajanju projektov zaradi draginje, o zaključku priprave programskih dokumentov za koriščenje kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027 in dolgoročnih razvojnih prioritetah Slovenije in Evropske unije.

 

Minister se je zahvalil komisarki za odlično sodelovanje z Evropsko komisijo, z Generalnim direktoratom za regionalno in mestno politiko v procesu priprave sporazuma o partnerstvu in programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Komisarka je poudarila pomen čim hitrejše uskladitve programa, da bodo države članice in regije pričele s pripravo in z izvajanjem projektov. Dejala je, da zaradi kriz, s katerimi se sooča Evropa v zadnjem obdobju, kohezijsko politiko potrebujemo bolj kot kadarkoli prej. Izmenjala sta mnenja o težavah in možnih rešitvah v zvezi z dokončanjem projektov obdobja 2014-2020 zaradi draginje in motenih dobavnih verig. Komisarka bo 28. in 29. septembra obiskala Slovenijo z namenom svečanega podpisa sporazuma o partnerstvu za obdobje 2021-2027,  ki vključuje načrtovane naložbe skladov kohezijske politike, ribiškega in pomorskega sklada in sklada za najbolj ogrožene v višini 3,266 milijarde evrov.

Deli to novico z ostalimi