S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?
Kohezija do 2013 English

Za povečavo in pomanjšavo elementov uporabljajte tipki CTRL+ ali CTRL-.

Odobrena evropska sredstva za energetsko prenovo javnih stavb

Odobrena evropska sredstva za energetsko prenovo javnih stavb

Ljubljana, 16. avgust 2016 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o finančni podpori za prvi projekt s področja energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, kjer je Sloveniji v obdobju 2014–2020 na voljo 115,2 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Gre za prvi demonstracijski oz. pilotni projekt energetske prenove stavb sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu, naložba pa se bo izvajala po principu javno zasebnega partnerstva. Vrednost potrjenega projekta znaša dobra 2 milijona evrov, od tega bo Kohezijski sklad prispeval nekaj več kot 560.000 evrov.

Gre za enega od pilotnih projektov energetske prenove stavb v javni lasti, ki so bili izbrani s strani vsebinsko pristojnega posredniškega organa, Ministrstva za infrastrukturo. Z namenom celovite energetske prenove in pridobivanja kar največ izkušenj, ne le s tehnološkega vidika energetske prenove stavb, temveč tudi izkušenj glede postopkov s področja javno zasebnega partnerstva, se bodo pilotno-demonstracijski projekti izvajali po modelu energetskega pogodbeništva, kot ene izmed oblik javno-zasebnega partnerstva.

Gre za model, kjer se med javnim in zasebnim partnerjem pogodbeno opredeli izvedba projekta za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbi, pri čemer se vsi stroški izvedenih storitev za zniževanje porabe energije poplačajo iz ustvarjenih prihrankov. Takšen pristop je zelo koristen iz narodnogospodarskega vidika, saj ustvarja vrsto novih dejavnosti na področju energetskih storitev (npr. zagotavljanje oskrbe z energijo, zagotavljanje prihrankov energije ter s tem povezana izvedba investicij za učinkovitejšo rabo energije, upravljanje z energijo) in s tem povezano potrebo po novih delovnih mestih. Za zasebne investitorje pa je takšno vlaganje zanimivo zaradi zanesljivejše izvedbe na podlagi pogodbenega odnosa, saj je delovanje javnega sektorja dolgoročno stabilnejše. V okviru projekta prenove stavb sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu (kot navedeno, vrednost projekta znaša dobra 2 milijona evrov, od tega bo Kohezijski sklad prispeval nekaj več kot 560.000 evrov) Ministrstvo za pravosodje, ki nastopa v vlogi upravičenca in bo zagotovilo tudi sredstva z integralnih proračunskih postavk (predvidoma 500.000 evrov), že izvaja postopke za izbor zasebnega partnerja po zakonodaji s področja javno zasebnega partnerstva. Ta bo skupaj z ministrstvom zagotovil preostanek potrebnih sredstev (predvidoma 590.000 evrov). Sicer pa je v okviru spodbujanja energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi Sloveniji na razpolago 115,2 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada.

S temi sredstvi bodo do konca programskega obdobja, torej do konca leta 2023, sofinancirani projekti energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja, ki bodo izbrani na osnovi povabil Ministrstva za infrastrukturo ter stavb v lasti lokalnih skupnosti, za izbor katerih bo Ministrstvo z infrastrukturo predvidoma v mesecu septembru objavilo javni razpis. Izkušnje, ki jih bodo upravičenci pridobili pri izvedbi pilotnih projektov, bodo uporabljene pri projektih celovite energetske prenove stavb javnega sektorja, katerih izvedba bo še sledila. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za področje energetike, namreč izbira projekte, ki so primerni za izvedbo ter nudi strokovno podporo pri njihovi pripravi. V okviru te prednostne naložbe je tako predvidena energetska obnova 1.800.000 m2 uporabnih površin stavb javnega sektorja, od tega 180.000 m2 uporabnih površin v lasti in uporabi ožjega javnega sektorja.

Več informacij: Ministrstvo za infrastrukturo.

26. avgust 2016 - Odobrena sredstva za projekt »Energetska sanacija Doma Bohinj«.

Vrednost projekta: 1.508.786,43 evrov.
Prispevek EU (Kohezijski sklad): 276.321,46 evrov.

»Energetska sanacija Doma Bohinj« bo izvedena kot demonstracijski/pilotni projekt energetske prenove javne stavbe s karakteristikami nič-energijske stavbe. V stavbi z naslovom Ribčev laz 63, 4265 Bohinjsko jezero, se nahajajo prostori, ki so namenjeni izvajanju programov šole v naravi za osnovnošolce, poleg tega pa je namenjen tudi za oddajanje raznim športnim društvom, klubom in drugim neprofitnim organizacijam in tudi drugim individualnim gostom. V okviru energetske prenove bodo izvedeni naslednji ukrepi na ovoju stavbe, na ogrevalnem sistemu, na področju hlajenja in prezračevanja ter na področju rabe električne energije.

Več: Ministrstvo za infrastrukturo; Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport.

26. avgust 2016 - Odobrena sredstva za izvedbo projekta »Demonstracijski/pilotni projekt 3: Celostna energetska prenova stavbe z več upravljavci (Šmarje pri Jelšah) po principu JZP«.

Vrednost operacije: 1.005.247,01 evrov.
Prispevek EU (Kohezijski sklad): 281.674,61 evrov.

V okviru operacije bo izvedena celostna energetska prenova objekta, ki se nahaja na treh hišnih številkah: Rimska cesta 4, Rimska cesta 2 in Aškerčev trg 11 v Šmarju pri Jelšah. V stavbi se nahajajo prostori, ki so namenjeni izvajanju aktivnosti Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Geodetske pisarne Šmarje pri Jelšah, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Finančnega Urada Celje – Finančne pisarne Šmarje pri Jelšah. V okviru energetske prenove bodo izvedeni naslednji ukrepi: zamenjava stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjih sten, toplotna izolacija strehe/podstrešja, zamenjava primarnega energetskega sistema in energenta, toplotna črpalka in ureditev varčne razsvetljave.

Več: Ministrstvo za infrastrukturo.

Deli to novico z ostalimi