Vlada Republike Slovenije je na današnji seji potrdila Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Gre za dokument, ki skupaj s sporazumom o partnerstvu - tega bosta danes v Ljubljani podpisala minister dr. Aleksander Jevšek in evropska komisarka Elisa Ferreira - predstavlja temelj za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2021 – 2027, ki se sicer izteče leta 2029.
»Priprava teh dveh dokumentov je bila ena glavnih prioritet od nastopa nove vlade junija letos,« je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksander Jevšek.
Po besedah ministra lahko v kratkem pričakujemo potrditev programa na obeh razvojnih svetih kohezijskih regij, sledila bo predložitev v formalno potrditev Evropski komisiji. »Ob upoštevanju postopkov in rokov upamo, da bo Evropska komisija program odobrila do konca leta, kar je naš cilj. Uspelo nam je dokončati sporazum o partnerstvu in prepričan sem, da nam bo do konca leta uspelo dokončati tudi program,« je dejal minister Jevšek.
Ključ do uspeha je vključujoč pristop, trdo delo in tesno sodelovanje z Evropsko komisijo, ministrstvi, vladnimi službami, razvojnimi sveti kohezijskih regij, ekonomskimi in socialnimi partnerji, je še povedal minister in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi in usklajevanju teh dokumentov.
V okviru omenjenega programa so načrtovana sredstva evropske kohezijske politike na nacionalni ravni. Vanj so vključeni štirje skladi:
- Kohezijski sklad KS (celotna Slovenija): 718,19 milijona evrov;
- Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 1.599,79 milijona evrov;
- Evropski socialni sklad plus ESS+ (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 635,97 milijona evrov;
- Sklad za pravičen prehod SPP (za dve premogovniški regiji: Zasavje in Savinsko-Šaleško regijo): 258,72 milijona evrov. Gre za nov sklad, ki bo dodatno zagotavljal podporo ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi izzivi, zaradi prehoda na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030, ter na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050.