Ljubljana, 26. julij 2018 – Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca junija 2018. V obdobju do konca leta 2023, ko se zaključi izvajanje programskega obdobja 2014–2020, je Slovenija upravičena do dobrih 3 milijard evrov sredstev. Poročilo bo vlada posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca junija 2018 izdanih 338 odločitev o finančni podpori za projekte, programe oz. javne razpise v skupni vrednosti 1,97 milijarde evrov, kar je 65 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Do danes pa je bilo izdanih še za 28 milijonov dodatnih odločitev o podpori, kar pomeni, da je bilo do danes vse skupaj odobrenih za dobri 2 milijardi evrov sredstev oz. 343 javnih razpisov, programov oz. projektov.
Do konca junija 2018 je bilo podpisanih za 1,9 milijarde evrov oziroma 62 odstotkov pogodb, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih 460,5 milijonov evrov, kar je 15 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do sredine aprila 2018 Evropski komisiji posredovala za 274 milijonov evrov zahtevkov za povračila oz. 9 odstotkov razpoložljivih sredstev, v državni proračun pa se je iz evropskega steklo 247 milijonov evrov.
Poročilo v nadaljevanju obravnava tudi izvajanje po posamezni prednostni osi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 in izzive, povezane z doseganjem okvira uspešnosti konec leta 2018. Dotakne se tudi prihodnosti kohezijske politike po letu 2020, za katero je še pred začetkom pogajanj o novem večletnem finančnem okviru vlada 21. marca 2018 sprejela temeljna izhodišča RS. Evropska komisija je 2. maja 2018 predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira EU in ocena Slovenije je, da je pri predlogu razdelitve kohezijskih sredstev med države članice prepoznala specifičen položaj Slovenije, posebej povezan z učinki gospodarske krize ter nujnostjo intenzivnejših vlaganj v razvojni preskok in gospodarsko preobrazbo. Alokacijska metoda na področju kohezijske politike še naprej temelji na merilu relativne razvitosti držav članic in regij, kar je pozitivno. Ob tem je treba nadaljevati prizadevanja, da se upoštevanje nenadnih padcev kohezijskih ovojnic dosledno upošteva tudi na ravni regij. Kot še izhaja iz poročila, ki ga je danes obravnavala vlada, predlogi za programsko obdobje 2021–2027 prinašajo tudi poenostavitve v sistemu izvajanja, pri čemer pa bo potreben podrobnejši pregled določil na strokovni ravni, da bodo poenostavitve dejansko tudi zaživele v praksi.
Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani SVRK in na www.eu-skladi.si, kjer so na voljo tudi druge informacije o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, kot na primer pregled projektov, ki so sofinancirani iz EU sredstev, predvideni in odprti javni razpisi, potrjeni INOP-i, shematski prikaz vseh pravnih podlag in programskih dokumentov, vzpostavljen pa je tudi sistem objav, tolmačenj in ključnih informacij z namenom čim bolj poenotenega izvajanja evropske kohezijske politike.